2009
Zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za življenjsko delo je prejel prof. dr. IVAN KRISTAN.
Prof. dr. Ivan Kristan je kot otrok preživel štiri leta vojne v osmih taboriščih in se vrnil domov avgusta 1945. Po končani gimnaziji in diplomi na pravni fakulteti v Ljubljani je leta 1965 doktoriral in začel kariero univerzitetnega učitelja. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je predaval ustavno pravo, dva mandata je bil dekan Pravne fakultete in en mandat rektor Univerze v Ljubljani. Kot štipendist Humboldtove fondacije se je znanstveno izpopolnjeval na univerzah v Regensburgu in v Kölnu. Z odmevnimi referati je sodeloval na znanstvenih in strokovnih posvetovanjih doma in v tujini, na kongresih mednarodnih strokovnih združenj ter na tujih univerzah. Publicistično je deloval kot avtor znanstvenih razprav in soavtor študijske literature.
Leta 1987 je bil izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije, po razpadu SFRJ pa je bil leta 1992 izvoljen v državni svet in za njegovega predsednika. Po preteku mandata se je upokojil in ob tej priliki prejel plaketo Pravne fakultete pet let kasneje pa še naslov zaslužni profesor. S fakulteto je po prenehanju s predavanji v rednem dodiplomskem študiju sodeloval kot član katedre za ustavno pravo pri izvedbi podiplomskega študija.
Pri kazenskem sodišču za bivšo Jugoslavijo v Haagu je v letih 2002/03 sodeloval kot strokovni konsultant in pripravil za tožilstvo mnenje o ustavnih in pravnih vprašanjih proti Slobodanu Miloševiću, nastopil pa tudi kot ekspertna priča v procesu. Opravljal pa je še številne druge zadolžitve, največkrat povezane z ustavnim pravom doma in v tujini. Še posebej pa izstopa njegov odločilni prispevek k ustvarjanju pogojev za uresničenje državne osamosvojitve s temeljito oceno amandmaja o pravici do samoodločbe, ter njegova vloga pri odločanju o Zakonu o plebiscitu, ki je bil dan ustavnemu sodišču v presojo ustavnosti.
Leta 1987 je bil izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije, po razpadu SFRJ pa je bil leta 1992 izvoljen v državni svet in za njegovega predsednika. Po preteku mandata se je upokojil in ob tej priliki prejel plaketo Pravne fakultete pet let kasneje pa še naslov zaslužni profesor. S fakulteto je po prenehanju s predavanji v rednem dodiplomskem študiju sodeloval kot član katedre za ustavno pravo pri izvedbi podiplomskega študija.
Pri kazenskem sodišču za bivšo Jugoslavijo v Haagu je v letih 2002/03 sodeloval kot strokovni konsultant in pripravil za tožilstvo mnenje o ustavnih in pravnih vprašanjih proti Slobodanu Miloševiću, nastopil pa tudi kot ekspertna priča v procesu. Opravljal pa je še številne druge zadolžitve, največkrat povezane z ustavnim pravom doma in v tujini. Še posebej pa izstopa njegov odločilni prispevek k ustvarjanju pogojev za uresničenje državne osamosvojitve s temeljito oceno amandmaja o pravici do samoodločbe, ter njegova vloga pri odločanju o Zakonu o plebiscitu, ki je bil dan ustavnemu sodišču v presojo ustavnosti.
Zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za dolgoletno aktivno in uspešno delovanje na vseh ravneh borčevske organiziranosti je prejel MARKO VRANIČAR.
Marko Vraničar je ideji in vrednotam narodnoosvobodilnega boja pripaden vse življenje. Aktivneje pa se je v delovanje organizacije ZB vključil leta 1997, ko je bil izvoljen v izvršni odbor takrat še območnega združenja borcev in udeležencev NOB v Škofji Loki, in sicer za podpredsednika. Prevzel je delo na področju utrjevanja in razvijanja organizacije ter pridobivanja novih članov. Z vodenjem delovne skupine za utrjevanje organizacije, vzpostavljanjem kontaktov s taborniki, študentskim klubom, muzejskim društvom, s sodelovanjem z lokalnimi mediji je pomembno prispeval k prepoznavnosti in ugledu organizacije v lokalnem okolju.
Za ohranjanje zgodovinskega spomina je posebej pomembno njegovo sodelovanje z Muzejskim društvom. V okviru nastajanja Aleje uglednih Ločanov je s svojo vztrajnostjo in sposobnostjo argumentirane razprave dosegel, da je ob doprsnih kipih znamenitih Ločanov našel mesto Boris Ziherl, ki je bil med drugim tudi pobudnik za ustanovitev škofjeloške gimnazije.
Drugo pomembno področje njegovega delovanja pa je varstvo spomenikov, spominskih obeležij in grobišč. Pomagal je krajevnim in občinskim odborom pri postopkih, ki so povezani z lastništvom, vzdrževanjem in obnavljanjem spominske in kulturne dediščine NOB. Še posebej se je zavzel za vzdrževanje spomenika 50 talcem za Kamnitnikom in Veštrski mlin v Škofji Loki, ki sta prav zaradi njegovih prizadevanj razglašena za spomenika občinskega pomena. Že več let pa se zavzema tudi za nujno obnovo spomenika v Dražgošah in za rešitev vprašanja ureditve skupnega grobišča padlih borcev na pokopališču v Lipici, kamor bi prenesli posmrtne ostanke s tistih lokacij, kjer ni več možno grobov ali grobišč vzdrževati. Dražgoški spomenik je državnega pomena in je njegova obnova v veliki meri odvisna od pripravljenosti pristojnih ministrstev, za ureditev partizanskega grobišča na pokopališču Lipica pa je z občino dosegel dogovor o lokaciji in financiranju in izdelal program aktivnosti za realizacijo. Prav zaradi vzdrževanja dobrih odnosov z občino je uspešen tudi pri zagotavljanju sredstev za vzdrževanje drugih spomenikov ter organizacijo skupnih spominskih prireditev in proslav; med temi je še posebej pomembno sodelovanje z združenjem italijanskih partizanov ANPI, ki se vsako leto poklonijo padlim garibaldincem pri Sv. Lenartu.
Marko Vraničar aktivno deluje na vseh ravneh organiziranosti ZB, od krajevne organizacije ZB Škofja Loka do glavnega odbora v prejšnjem mandatu. Poleg tega je drugi mandat član komisije za finančne in administrativne zadeve pri ZZB ter prav tako drugi mandat delegat ZB Škofja Loka v skupščini ZZB NOV Slovenije, v preteklem mandatu pa je bil tudi predsednik nadzornega odbora pri reviji Svobodna misel. Vedno in povsod se zavzema za odprto organizacijo vseh, ki spoštujejo vrednote NOB, za zgodovinsko resnico in za priznanje pomena partizanskega odpora v usodnih časih.
Za ohranjanje zgodovinskega spomina je posebej pomembno njegovo sodelovanje z Muzejskim društvom. V okviru nastajanja Aleje uglednih Ločanov je s svojo vztrajnostjo in sposobnostjo argumentirane razprave dosegel, da je ob doprsnih kipih znamenitih Ločanov našel mesto Boris Ziherl, ki je bil med drugim tudi pobudnik za ustanovitev škofjeloške gimnazije.
Drugo pomembno področje njegovega delovanja pa je varstvo spomenikov, spominskih obeležij in grobišč. Pomagal je krajevnim in občinskim odborom pri postopkih, ki so povezani z lastništvom, vzdrževanjem in obnavljanjem spominske in kulturne dediščine NOB. Še posebej se je zavzel za vzdrževanje spomenika 50 talcem za Kamnitnikom in Veštrski mlin v Škofji Loki, ki sta prav zaradi njegovih prizadevanj razglašena za spomenika občinskega pomena. Že več let pa se zavzema tudi za nujno obnovo spomenika v Dražgošah in za rešitev vprašanja ureditve skupnega grobišča padlih borcev na pokopališču v Lipici, kamor bi prenesli posmrtne ostanke s tistih lokacij, kjer ni več možno grobov ali grobišč vzdrževati. Dražgoški spomenik je državnega pomena in je njegova obnova v veliki meri odvisna od pripravljenosti pristojnih ministrstev, za ureditev partizanskega grobišča na pokopališču Lipica pa je z občino dosegel dogovor o lokaciji in financiranju in izdelal program aktivnosti za realizacijo. Prav zaradi vzdrževanja dobrih odnosov z občino je uspešen tudi pri zagotavljanju sredstev za vzdrževanje drugih spomenikov ter organizacijo skupnih spominskih prireditev in proslav; med temi je še posebej pomembno sodelovanje z združenjem italijanskih partizanov ANPI, ki se vsako leto poklonijo padlim garibaldincem pri Sv. Lenartu.
Marko Vraničar aktivno deluje na vseh ravneh organiziranosti ZB, od krajevne organizacije ZB Škofja Loka do glavnega odbora v prejšnjem mandatu. Poleg tega je drugi mandat član komisije za finančne in administrativne zadeve pri ZZB ter prav tako drugi mandat delegat ZB Škofja Loka v skupščini ZZB NOV Slovenije, v preteklem mandatu pa je bil tudi predsednik nadzornega odbora pri reviji Svobodna misel. Vedno in povsod se zavzema za odprto organizacijo vseh, ki spoštujejo vrednote NOB, za zgodovinsko resnico in za priznanje pomena partizanskega odpora v usodnih časih.
Srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je prejela POLONCA JESENIČNIK.
Polonca Jeseničnik je bila že leta 1943 sprejeta v organizacijo SKOJ in je vse do osvoboditve leta 1945 sodelovala v NOB. Kot trgovka je preko kurirjev oskrbovala s papirjem in drugimi pisarniškimi potrebščinami partizanske tiskarne v Selški dolini. Zbirala je tudi hrano, obleko in zdravila in vse to posredovala s pomočjo drugih aktivistov v partizanske enote. Zaradi sodelovanja z NOB so ji leta 1943 okupatorji s pomočjo domačih izdajalcev ustrelili očeta, ki je zapustil pet nepreskrbljenih otrok.
Polonca Jeseničnik je članica Združenja borcev za vrednote NOB od ustanovitve organizacije in v njej ves čas aktivno deluje. Že peti mandat je članica izvršnega odbora krajevne organizacije v Škofji Loki in hkrati podpredsednica. Dva mandata je bila članica sveta pri takratnem območnem združenju ZB Škofja Loka.
Njen prispevek k uspešnemu delu krajevne organizacije je neprecenljiv. V svoji trdni zavezanosti izročilom narodnoosvobodilnega boja deluje v organizaciji predano in je zaslužna za ustvarjalno razpoloženje pri izvedbi dogovorjenih akcij. Njene sposobnosti in poznavanje članstva pa se kažejo tudi v skrbno pripravljenih poslovilnih govorih za pokojnimi člani.
Polonca Jeseničnik je članica Združenja borcev za vrednote NOB od ustanovitve organizacije in v njej ves čas aktivno deluje. Že peti mandat je članica izvršnega odbora krajevne organizacije v Škofji Loki in hkrati podpredsednica. Dva mandata je bila članica sveta pri takratnem območnem združenju ZB Škofja Loka.
Njen prispevek k uspešnemu delu krajevne organizacije je neprecenljiv. V svoji trdni zavezanosti izročilom narodnoosvobodilnega boja deluje v organizaciji predano in je zaslužna za ustvarjalno razpoloženje pri izvedbi dogovorjenih akcij. Njene sposobnosti in poznavanje članstva pa se kažejo tudi v skrbno pripravljenih poslovilnih govorih za pokojnimi člani.