ž i r i
1. Spomenik pred osnovno šolo
Spomenik pred osnovno šolo v Žireh je posvečen 133 padlim borcem, talcem in žrtvam vojne 1941– 1945 iz krajevne skupnosti Žiri in 91 neznanim borcem, padlim v tem okolišu. Odkrili so ga leta 1964. Spomenik sta zasnovala arhitekt Albert Sušnik in akademski kipar Stane Keržič, posvetilo na spomeniku je iz zbirke pisatelja Franceta Bevka. Plastike kiparja Staneta Keržiča ponazarjajo narodnoosvobodilni boj, izgon in internacijo prebivalstva, streljanje talcev, prvo pomoč ranjenim partizanom, oskrbo partizanov, kurirja – pionirja, postavitev prve ljudske oblasti na Gorenjskem 24. oktobra 1943 na Ledinici pri Žireh in svobodo.
Napisi na spomeniku:
Spomenik pred osnovno šolo v Žireh je posvečen 133 padlim borcem, talcem in žrtvam vojne 1941– 1945 iz krajevne skupnosti Žiri in 91 neznanim borcem, padlim v tem okolišu. Odkrili so ga leta 1964. Spomenik sta zasnovala arhitekt Albert Sušnik in akademski kipar Stane Keržič, posvetilo na spomeniku je iz zbirke pisatelja Franceta Bevka. Plastike kiparja Staneta Keržiča ponazarjajo narodnoosvobodilni boj, izgon in internacijo prebivalstva, streljanje talcev, prvo pomoč ranjenim partizanom, oskrbo partizanov, kurirja – pionirja, postavitev prve ljudske oblasti na Gorenjskem 24. oktobra 1943 na Ledinici pri Žireh in svobodo.
Napisi na spomeniku:
SLAVA BORCEM
SINOVOM ZVESTIM
TEH BREGOV!
PALI SO, DA MI SMO VSTALI,
OTRESLI ROBSTVA
SE OKOV.
SINOVOM ZVESTIM
TEH BREGOV!
PALI SO, DA MI SMO VSTALI,
OTRESLI ROBSTVA
SE OKOV.
2. Spominsko znamenje v Mršaku
Spominsko znamenje v Mršaku ob cesti iz Žirov v Goropeke je posvečeno dvema partizanoma in trem žirovskim aktivistom, ki so bili na tem mestu ustreljeni 13. septembra 1944. Odkrili so ga leta 1947.
Napis na obeležju:
Spominsko znamenje v Mršaku ob cesti iz Žirov v Goropeke je posvečeno dvema partizanoma in trem žirovskim aktivistom, ki so bili na tem mestu ustreljeni 13. septembra 1944. Odkrili so ga leta 1947.
Napis na obeležju:
13. septembra 1944 so vdrli v Žiri opiti četniki in domobranci iz postojank Šentjošt, Vrh nad Rovtami, Rovte in Veharše pod vodstvom četniškega podpolkovnika Mirka Bitenca kot povračilni ukrep za partizanski vdor v Dolomite v začetku septembra 1944. Med potjo so v dolini Osojnice zajeli dva borca Prešernove brigade, v Žireh so aretirali dve aktivistki in tri domačine. Pred gostilno pri Katrniku so nasilno privedenim domačinom grozili. Ob umiku iz Žirov proti Goropekam so pet od njih ustrelili, dva pa kasneje izpustili.
Več...
Podatki o žrtvah
Dr. Ernest Demšar, rojen 30. decembra 1902 v Idriji, zdravnik v Žireh, zaradi sodelovanja s partizani so ga Nemci leta 1941 aretirali in poslali v taborišče Dachau. Kasneje so ga izročili Italijanom, ki so ga internirali. Po kapitulaciji Italije se je naselili v Logatcu in nato v Rovtah, da bi bil bliže družini. Šest dni pred aretacijo se je skrivaj vrnil v Žiri. 13. septembra 1944 so ga aretirali domobranci in četniki ter ga ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Jože Jereb, rojen 13. marca 1910 v Lazcu pri Otaležu, tekstilni delavec v Kranju, v partizane je vstopil 2. novembra 1943, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Marjanca Jereb, rojena 14. avgusta 1922 v Brekovicah, kmečka delavka, preživljala se je s klekljanjem in dninarstvom, bila je kurirka in obveščevalka, domobranci so jo aretirali 13. septembra 1944 in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Terezija Kopač, rojena 7. oktobra 1907 v Žirovskem Vrhu, gospodinja, poročena in mati štirih majhnih otrok, obveščevalka in kurirka, domobranci so jo aretirali 13. septembra 1944 in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Franc Papler, rojen 25. novembra 1926 na Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Več...
Podatki o žrtvah
Dr. Ernest Demšar, rojen 30. decembra 1902 v Idriji, zdravnik v Žireh, zaradi sodelovanja s partizani so ga Nemci leta 1941 aretirali in poslali v taborišče Dachau. Kasneje so ga izročili Italijanom, ki so ga internirali. Po kapitulaciji Italije se je naselili v Logatcu in nato v Rovtah, da bi bil bliže družini. Šest dni pred aretacijo se je skrivaj vrnil v Žiri. 13. septembra 1944 so ga aretirali domobranci in četniki ter ga ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Jože Jereb, rojen 13. marca 1910 v Lazcu pri Otaležu, tekstilni delavec v Kranju, v partizane je vstopil 2. novembra 1943, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Marjanca Jereb, rojena 14. avgusta 1922 v Brekovicah, kmečka delavka, preživljala se je s klekljanjem in dninarstvom, bila je kurirka in obveščevalka, domobranci so jo aretirali 13. septembra 1944 in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Terezija Kopač, rojena 7. oktobra 1907 v Žirovskem Vrhu, gospodinja, poročena in mati štirih majhnih otrok, obveščevalka in kurirka, domobranci so jo aretirali 13. septembra 1944 in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Franc Papler, rojen 25. novembra 1926 na Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
3. Spominska plošča v preddverju osnovne šole
Spominska plošča v preddverju osnovne šole v Žireh je posvečena padlim žirovskim pionirjem in mladincem. Odkrili so jo leta 1954.
Napis na plošči:
Spominska plošča v preddverju osnovne šole v Žireh je posvečena padlim žirovskim pionirjem in mladincem. Odkrili so jo leta 1954.
Napis na plošči:
V pionirski organizaciji so v Žireh že od spomladi 1944 delovale pionirske čete. Njihove naloge so bile zbirati strelivo in vojaško opremo, opazovati ter obveščati partizane o gibanju sovražnika, opravljati kurirsko službo, zbirati hrano in sanitetni material. Sodelovali so s partizansko vojsko, terenci, z obveščevalnim centrom Komande mesta Žiri, vaškimi odbori OF in kasneje z Narodno zaščito. Pionirske čete so imele svoja imena (Žirovska četa se je imenovala Stalingrad), svoja vodstva, komandanta, načelnika in sekretarja.
Pri vestnem opravljanju svojih nalog je devet pionirjev darovalo svoja mlada življenja.
Več...
Podatki o žrtvah:
Bogdan Erznožnik, rojen 25. februarja 1928 v Ljubljani, dijak, živel je v Žireh, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 5. marca 1945 pri Tržiču.
Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.
Matej Ivanov, rojen leta 1929 v Žireh, mehanikarski vajenec, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.
Vital Ivanov, rojen 24. aprila 1927 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 27. marca 1944 na Gorah pri Idriji.
Pavel Mrovlje, rojen 28. septembra 1930 v Žireh, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.
Dimitrij Novak, rojen 22. decembra 1929 v Stari vasi, v partizane je vstopil marca 1945, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 1945 na Vojskem.
Anton Trček, rojen 14. decembra 1928 na Mrzlem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil v drugi polovici leta 1944, padel je marca 1945 na Sinjem Vrhu.
Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.
Drago Žakelj, rojen 28. septembra 1928 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 23. decembra 1943, padel je 29. februarja 1944 na Čeplezu pri Cerknem.
Pri vestnem opravljanju svojih nalog je devet pionirjev darovalo svoja mlada življenja.
Več...
Podatki o žrtvah:
Bogdan Erznožnik, rojen 25. februarja 1928 v Ljubljani, dijak, živel je v Žireh, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 5. marca 1945 pri Tržiču.
Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.
Matej Ivanov, rojen leta 1929 v Žireh, mehanikarski vajenec, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.
Vital Ivanov, rojen 24. aprila 1927 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 27. marca 1944 na Gorah pri Idriji.
Pavel Mrovlje, rojen 28. septembra 1930 v Žireh, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.
Dimitrij Novak, rojen 22. decembra 1929 v Stari vasi, v partizane je vstopil marca 1945, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 1945 na Vojskem.
Anton Trček, rojen 14. decembra 1928 na Mrzlem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil v drugi polovici leta 1944, padel je marca 1945 na Sinjem Vrhu.
Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.
Drago Žakelj, rojen 28. septembra 1928 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 23. decembra 1943, padel je 29. februarja 1944 na Čeplezu pri Cerknem.
3. Spominsko obeležje na zadružnem domu
Spominsko obeležje ob glavnem vhodu v zadružni dom v Žireh je posvečeno ustanovitvi Jurišnega bataljona 31. divizije. Skulptura na obeležju je delo umetnika in pisatelja Toneta Svetine. Obeležje so odkrili leta 1969, prenovili pa leta 1982.
Napis na plošči:
Spominsko obeležje ob glavnem vhodu v zadružni dom v Žireh je posvečeno ustanovitvi Jurišnega bataljona 31. divizije. Skulptura na obeležju je delo umetnika in pisatelja Toneta Svetine. Obeležje so odkrili leta 1969, prenovili pa leta 1982.
Napis na plošči:
HRABRIM POMAGA SREČA
OB 25. LETNICI USTANOVITVE
JURIŠNEGA BATALJONA
31. DIVIZIJE
1944 – 1969
ŽIRI, 18. – 19. 10. 1969.
OB 25. LETNICI USTANOVITVE
JURIŠNEGA BATALJONA
31. DIVIZIJE
1944 – 1969
ŽIRI, 18. – 19. 10. 1969.
Po ukazu štaba 9. korpusa NOV in POS je poveljstvo 31. divizije 6. decembra 1944 ustanovilo jurišno četo z 89 borci. Kasneje se je povečala v jurišni bataljon. Med borci je bilo največ članov komunistične partije in skojevcev. Njihove naloge so bile prodirati globoko v sovražnikovo zaledje in nenadno napadati njihove enote v postojankah, na premikih ali na položajih. Cilj je bil predvsem presenetiti sovražnika, mu prizadeti čim hujše izgube in se spet umakniti na izhodiščne položaje. Za takšen partizanski način bojevanja je bila enota primerno opremljena in oborožena.
Največkrat se je Jurišni bataljon 31. divizije na svojih pohodih spopadal s četniki in domobranci ter jim prizadejal hude izgube. V času svojega delovanja je imel štirinajst mrtvih in okoli trideset ranjenih. Prvi komandant bataljona je bil Ivan Leban, politični komisar pa Boltežar Kastelic - Veljko.
Največkrat se je Jurišni bataljon 31. divizije na svojih pohodih spopadal s četniki in domobranci ter jim prizadejal hude izgube. V času svojega delovanja je imel štirinajst mrtvih in okoli trideset ranjenih. Prvi komandant bataljona je bil Ivan Leban, politični komisar pa Boltežar Kastelic - Veljko.
4. Spominska plošča na tovarni Alpina
Spominska plošča na pročelju poslovne stavbe Alpine je posvečena sedemindvajsetim padlim žirovskim čevljarjem in usnjarjem. Odkrili so jo leta 1953.
Napis na plošči:
Spominska plošča na pročelju poslovne stavbe Alpine je posvečena sedemindvajsetim padlim žirovskim čevljarjem in usnjarjem. Odkrili so jo leta 1953.
Napis na plošči:
Več...
Podatki o padlih čevljarjih in usnjarjih:
Stanislav Demšar, rojen 22. aprila 1907 v Stari vasi, čevljarski pomočnik. Aretiran je bil na Drenovem Griču pri Vrhniki jeseni 1941 in ustreljen kot talec 3. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani.
Franc Dolenec, rojen 17. februarja 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, ranjen je bil 18. februarja 1945 ob bombnem napadu na Žiri in je umrl med prevozom v partizansko bolnišnico Franja.
Vinko Gladek, rojen 13. julija 1904 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, aretiran je bil februarja 1944 kot sodelavec OF, ubit je bil ob zavezniškem bombardiranju v Westfaliji septembra 1944.
Janez Govekar, rojen 30. marca 1924 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 22. marca 1943 v Moravčah.
Luka Jesenko, rojen 1. septembra 1874 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 8. avgusta 1942 pri Delnicah na Hrvaškem.
Janez Kavčič, rojen 10. avgusta 1904 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 22. novembra 1943 pri Torki pod Ratitovcem.
Janez Kopač, rojen 14. februarja 1924 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. decembra 1944, padel je kot borec 3. prekomorske brigade pri Mostarju 13. februarja 1945.
Vinko Mahovne, rojen 16. julija 1907 v Žireh, živel je v Virovitici, čevljarski pomočnik, padel je kot partizan leta 1944 pri Velikih Laščah.
Maks Majnik, rojen 15. februarja 1910 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, ujet je bil 24. marca 1945 na Ledinici in istega dne ustreljen od domobrancev v Lomu pod Rovtami.
Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu.
Vinko Novak, rojen 14. decembra 1913 v Jarčji Dolini, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, član KPS, padel je 20. decembra 1944 pri Sv. Florjanu nad Škofjo Loko.
Leopold Oblak, rojen 5. novembra 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, član KPS, padel je 25. septembra 1943 v Škriljah pri Igu.
Anton Podobnik, rojen leta 1906 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. julija 1942, ujeli so ga avgusta 1942, umrl je v Mauthausnu 27. maja 1944.
Franc Potočnik, rojen 21. marca 1906 v Žirovskem Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 22. novembra 1944 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.
Franc Primožič, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili.
Anton Rampre, rojen 7. februarja 1902 v Čermožišah pri Ptuju, živel je v Žireh, usnjar, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1943 na Hotavljah.
Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944 na Žirovskem vrhu.
Andrej Stanovnik, rojen 24. novembra 1926 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1945, padel je kot borec 2. prekomorske brigade 28. aprila 1945 pri Reki na Hrvaškem.
Janez Strlič, rojen 6. junija 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, padel je 1. maja 1943 pri Podgori.
Maksimiljan (Milan) Strlič, rojen 4. septembra 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujeli so ga 5. maja 1943, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici.
Franc Šorl, rojen 4. februarja 1914 na Selu pri Žireh, strojarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 22. julija 1944 nad Šebreljami pri Cerknem.
Bogomir Šubic, rojen 18. oktobra 1909 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1942 in bil kot terenski obveščevalec aretiran poleti 1942, umrl je oktobra 1943 v taborišču Pianoza – Livorno (Italija).
Ciril Tušar, rojen 3. julija 1909 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je 6. novembra 1943 pri Jelovici pod Blegošem.
Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.
Franc Žakelj, rojen 23. marca 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, član SKOJ, padel je 21. aprila 1943 na Mlaki v Selški dolini.
Janez Žakelj – Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.
Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Podatki o padlih čevljarjih in usnjarjih:
Stanislav Demšar, rojen 22. aprila 1907 v Stari vasi, čevljarski pomočnik. Aretiran je bil na Drenovem Griču pri Vrhniki jeseni 1941 in ustreljen kot talec 3. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani.
Franc Dolenec, rojen 17. februarja 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, ranjen je bil 18. februarja 1945 ob bombnem napadu na Žiri in je umrl med prevozom v partizansko bolnišnico Franja.
Vinko Gladek, rojen 13. julija 1904 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, aretiran je bil februarja 1944 kot sodelavec OF, ubit je bil ob zavezniškem bombardiranju v Westfaliji septembra 1944.
Janez Govekar, rojen 30. marca 1924 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 22. marca 1943 v Moravčah.
Luka Jesenko, rojen 1. septembra 1874 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 8. avgusta 1942 pri Delnicah na Hrvaškem.
Janez Kavčič, rojen 10. avgusta 1904 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 22. novembra 1943 pri Torki pod Ratitovcem.
Janez Kopač, rojen 14. februarja 1924 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. decembra 1944, padel je kot borec 3. prekomorske brigade pri Mostarju 13. februarja 1945.
Vinko Mahovne, rojen 16. julija 1907 v Žireh, živel je v Virovitici, čevljarski pomočnik, padel je kot partizan leta 1944 pri Velikih Laščah.
Maks Majnik, rojen 15. februarja 1910 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, ujet je bil 24. marca 1945 na Ledinici in istega dne ustreljen od domobrancev v Lomu pod Rovtami.
Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu.
Vinko Novak, rojen 14. decembra 1913 v Jarčji Dolini, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, član KPS, padel je 20. decembra 1944 pri Sv. Florjanu nad Škofjo Loko.
Leopold Oblak, rojen 5. novembra 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, član KPS, padel je 25. septembra 1943 v Škriljah pri Igu.
Anton Podobnik, rojen leta 1906 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. julija 1942, ujeli so ga avgusta 1942, umrl je v Mauthausnu 27. maja 1944.
Franc Potočnik, rojen 21. marca 1906 v Žirovskem Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 22. novembra 1944 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini.
Franc Primožič, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili.
Anton Rampre, rojen 7. februarja 1902 v Čermožišah pri Ptuju, živel je v Žireh, usnjar, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1943 na Hotavljah.
Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944 na Žirovskem vrhu.
Andrej Stanovnik, rojen 24. novembra 1926 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1945, padel je kot borec 2. prekomorske brigade 28. aprila 1945 pri Reki na Hrvaškem.
Janez Strlič, rojen 6. junija 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, padel je 1. maja 1943 pri Podgori.
Maksimiljan (Milan) Strlič, rojen 4. septembra 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujeli so ga 5. maja 1943, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici.
Franc Šorl, rojen 4. februarja 1914 na Selu pri Žireh, strojarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 22. julija 1944 nad Šebreljami pri Cerknem.
Bogomir Šubic, rojen 18. oktobra 1909 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1942 in bil kot terenski obveščevalec aretiran poleti 1942, umrl je oktobra 1943 v taborišču Pianoza – Livorno (Italija).
Ciril Tušar, rojen 3. julija 1909 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je 6. novembra 1943 pri Jelovici pod Blegošem.
Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.
Franc Žakelj, rojen 23. marca 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, član SKOJ, padel je 21. aprila 1943 na Mlaki v Selški dolini.
Janez Žakelj – Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.
Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
5. Spominska plošča pri Bartelčku
Spominska plošča na Bartelčkovi hiši na Partizanski cesti v Žireh je posvečena padlim bratom Žakelj, ki so bili rojeni v tej hiši. Obeležje so odkrili leta 1955 in obnovili leta 1971.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Bartelčkovi hiši na Partizanski cesti v Žireh je posvečena padlim bratom Žakelj, ki so bili rojeni v tej hiši. Obeležje so odkrili leta 1955 in obnovili leta 1971.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI SO SE RODILI
BRATJE PRVOBORCI NOV
ŽAKELJ
VINKO 1913
PAVEL 1916
JANEZ 1920
PADLI SO VSI LETA 1942
ZZB NOV ŽIRI
BRATJE PRVOBORCI NOV
ŽAKELJ
VINKO 1913
PAVEL 1916
JANEZ 1920
PADLI SO VSI LETA 1942
ZZB NOV ŽIRI
Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga naslednji dan po prepoznanju ustrelili.
Pavel Žakelj, rojen 27. januarja 1916 v Žireh, krojaški pomočnik, v Kranju delal pri krojaču Jaku Štucinu - Cvetku in se udeležil tekstilne stavke leta 1936 v Kranju, član KPS, v Poljansko četo je vstopil julija 1942 in bil politični delegat voda, padel je 16. julija 1942 nad Zadobjem pri Lučinah po preboju z Blegoša.
Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, ilegalni aktivist in organizator upora, borec Cankarjevega bataljona od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Pavel Žakelj, rojen 27. januarja 1916 v Žireh, krojaški pomočnik, v Kranju delal pri krojaču Jaku Štucinu - Cvetku in se udeležil tekstilne stavke leta 1936 v Kranju, član KPS, v Poljansko četo je vstopil julija 1942 in bil politični delegat voda, padel je 16. julija 1942 nad Zadobjem pri Lučinah po preboju z Blegoša.
Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, ilegalni aktivist in organizator upora, borec Cankarjevega bataljona od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
6. Spominska plošča na Kavčičevi hiši
Spominska plošča na Kavčičevi hiši na Novovaški cesti v Žireh spominja na ustanovitev prvega odbora OF za Žiri. Odkrita je bila v letu 1971.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Kavčičevi hiši na Novovaški cesti v Žireh spominja na ustanovitev prvega odbora OF za Žiri. Odkrita je bila v letu 1971.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI JE BIL
SEPTEMBRA 1941 LETA
USTANOVLJEN PRVI OSVO-
BODILNI ODBOR »OF« ZA ŽIRI
SEPTEMBER 1971
ZZB NOV ŽIRI
SEPTEMBRA 1941 LETA
USTANOVLJEN PRVI OSVO-
BODILNI ODBOR »OF« ZA ŽIRI
SEPTEMBER 1971
ZZB NOV ŽIRI
Konec septembra 1941 je bil v hiši Jožeta Kavčiča v Stari vasi (Novovaška cesta 1) prvi sestanek aktivistov in simpatizerjev OF pod vodstvom Vinka Oblaka. Sestanka se je udeležilo deset narodno zavednih domačinov, ki so se dogovorili, da bodo pridobivali prostovoljce za vstajo, zbirali orožje, strelivo, vojaško opremo, denar in nove, zanesljive sodelavce.
Sestanka so se udeležili: Vinko Oblak, mesarski pomočnik (1909–1942), Rudolf Bačnar, krojaški mojster (1904), Albin Čadež, kotlarski mojster (1912–1943), Alojz Dolinar, kmečki delavec (1913), Franc Giacomelli, čevljarski pomočnik (1914), Vinko Govekar, čevljarski pomočnik (1911), Ivan Kavčič, kmet (1899), Jože Kavčič, čevljarski pomočnik in trgovec (1902), Mirko Kolenc, mesarski pomočnik (1913), Rado Kosmač, krojaški pomočnik (1915).
Sestanka so se udeležili: Vinko Oblak, mesarski pomočnik (1909–1942), Rudolf Bačnar, krojaški mojster (1904), Albin Čadež, kotlarski mojster (1912–1943), Alojz Dolinar, kmečki delavec (1913), Franc Giacomelli, čevljarski pomočnik (1914), Vinko Govekar, čevljarski pomočnik (1911), Ivan Kavčič, kmet (1899), Jože Kavčič, čevljarski pomočnik in trgovec (1902), Mirko Kolenc, mesarski pomočnik (1913), Rado Kosmač, krojaški pomočnik (1915).
7. Spominska plošča pri Primcu
Spominska plošča pri Primcu na Novovaški cesti v Žireh je posvečena Vinku Oblaku, prvoborcu in organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja v žirovskem okolišu. Odkrili so jo leta 1955.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri Primcu na Novovaški cesti v Žireh je posvečena Vinku Oblaku, prvoborcu in organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja v žirovskem okolišu. Odkrili so jo leta 1955.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI SE JE RODIL L. 1909
OBLAK VINKO
PRVI ORGANIZATOR NOP V TEJ
DOLINI. PADEL L. 1942
OBLAK VINKO
PRVI ORGANIZATOR NOP V TEJ
DOLINI. PADEL L. 1942
Vinko Oblak, prvoborec, rojen 4. julija 1909 v kmečki družini v Novi vasi pri Žireh, izučil se je za peka in mesarja, opravljal je šoferski poklic. Član KPS je bil od leta 1938. Ob vdoru okupatorja se je povezal z organizatorjema upora Maksom Krmeljem - Matijo in Antonom Oblakom - Svedrom. Bil je soustanovitelj prvega odbora OF v Žireh in med organizatorji poljanske vstaje decembra 1941. V Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941 in se udeležil bojev v Rovtu, na Pasji ravni in v Dražgošah. Padel je v nemški ofenzivi na Blegoš 3. avgusta 1942 kot borec Poljanske čete, in sicer v dolini Kopačnice pri umiku iz sovražnega obroča.
8. Spominska plošča pri Županu
Spominska plošča pri Županu na Cesti 31. divizije spominja na ustanovitev Jurišnega bataljona 31. divizije 9. korpusa NOV in POS. Odkrili so jo leta 1969.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri Županu na Cesti 31. divizije spominja na ustanovitev Jurišnega bataljona 31. divizije 9. korpusa NOV in POS. Odkrili so jo leta 1969.
Napis na plošči:
1944 – 1969
V TEM KRAJU
JE BIL USTANOVLJEN
JURIŠNI BATALJON
31 DIVIZIJE
ŽIRI, 18. – 19. 10. 1969
V TEM KRAJU
JE BIL USTANOVLJEN
JURIŠNI BATALJON
31 DIVIZIJE
ŽIRI, 18. – 19. 10. 1969
Po ukazu štaba 9. korpusa NOV in POS je poveljstvo 31. divizije 6. decembra 1944 ustanovilo jurišno četo z 89 borci. Kasneje se je povečala v jurišni bataljon. Med člani je bilo največ članov komunistične partije in skojevcev. Njihove naloge so bile prodirati globoko v sovražnikovo zaledje in nenadno napadati njihove enote v postojankah, na premikih ali na položajih. Cilj je bil predvsem presenetiti sovražnika, mu prizadeti čim hujše izgube in se spet umakniti na izhodiščne položaje. Za takšen partizanski način bojevanja je bila enota primerno opremljena in oborožena.
Največkrat se je Jurišni bataljon 31. divizije na svojih pohodih spopadal s četniki in domobranci ter jim prizadejal hude izgube. V času svojega delovanja je imel štirinajst mrtvih in okoli trideset ranjenih. Prvi komandant bataljona je bil Ivan Leban, politični komisar pa Boltežar Kastelic - Veljko.
Največkrat se je Jurišni bataljon 31. divizije na svojih pohodih spopadal s četniki in domobranci ter jim prizadejal hude izgube. V času svojega delovanja je imel štirinajst mrtvih in okoli trideset ranjenih. Prvi komandant bataljona je bil Ivan Leban, politični komisar pa Boltežar Kastelic - Veljko.
9. Spomenik na pokopališču na Dobračevi
Spomenik na pokopališču na Dobračevi ob skupnem partizanskem grobišču je posvečen žrtvam okupatorjevega nasilja v okolici Žirov. Obeležje so odkrili leta 1953 in prenovili leta 1978. Dostop do pokopališča je s ceste Škofja Loka–Žiri z Dobračeve.
Napis na spomeniku:
Spomenik na pokopališču na Dobračevi ob skupnem partizanskem grobišču je posvečen žrtvam okupatorjevega nasilja v okolici Žirov. Obeležje so odkrili leta 1953 in prenovili leta 1978. Dostop do pokopališča je s ceste Škofja Loka–Žiri z Dobračeve.
Napis na spomeniku:
1941 NEZNANIM 1945
JUNAKOM PADLIM
V
LJUDSKI REVOLUCIJI
NAM NAJ NIKDAR NE PORASE
GOMILE JUNAKOV NEZNANIH,
KO MISLIL BO VSAKDO LE NASE
SANJAL BO Z NJIMI – POET.
JUNAKOM PADLIM
V
LJUDSKI REVOLUCIJI
NAM NAJ NIKDAR NE PORASE
GOMILE JUNAKOV NEZNANIH,
KO MISLIL BO VSAKDO LE NASE
SANJAL BO Z NJIMI – POET.
V skupnem grobu počiva dvaindvajset znanih in devetindvajset neznanih borcev, ki so padli v bojih v okolici Žirov.
Več...
Podatki o padlih borcih:
Mihael Bogataj, rojen 4. septembra 1913 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, živel je v Miljah pri Kranju, padel je 13. septembra 1944 na Dobračevi.
Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 15. septembra 1944 na Koprivniku kot borec Vojkove brigade.
Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944 na Žirovskem vrhu.
Franc Carli, rojen 26. septembra 1909 na Vojskem, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 4. januarja 1944 kot borec 4. bataljona Vojkove brigade ob nemškem napadu na Žiri.
Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Ivan Jeraša - Miško, rojen v Škofji Loki, padel je 1. maja 1945 v Krekovšah pri Idriji kot komandant Komande mesta Žiri.
Miha Kavčič, rojen 4. januarja 1917 v Podlonku, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, pogrešan je od avgusta 1943 po hajki na Žirovskem vrhu.
Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.
Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.
Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, na Selu so ga Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.
Franc Papler, rojen 25. novembra 1926 na Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstriji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Ivan Silič, ujet in ustreljen od domobrancev, Nemcev in četnikov 8. aprila 1945 v Osojah nad Novo vasjo pri Žireh.
Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.
Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade.
Med pokopanimi so še: dva neznana borca, verjetno iz Prešernove brigade, ki sta padla decembra 1944 med Zabrežnikom in Kladjem; dva neznana borca ruske narodnosti, ki sta padla 20. marca 1945 na Žirku nad Žirmi; štirje borci Vojkove brigade, ki so padli v okolici Goropek 4. januarja 1944; osem neznanih borcev Vojkove brigade, ki so padli 11. aprila 1944 v Osojnici, dva neznana borca, verjetno Vojkove brigade, ki sta padla septembra 1944 na Selu; dva neznana borca, ki sta padla 13. septembra 1944 v Brekovicah; šest borcev Vojkove brigade, ki so padli na Koprivniku 15. septembra 1944; trije neznani borci Vojkove brigade, ki so padli 4. januarja 1944 ob nemškem napadu na Žiri in neznani borec ruske narodnosti, padel na Ledinici.
Več...
Podatki o padlih borcih:
Mihael Bogataj, rojen 4. septembra 1913 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, živel je v Miljah pri Kranju, padel je 13. septembra 1944 na Dobračevi.
Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 15. septembra 1944 na Koprivniku kot borec Vojkove brigade.
Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944 na Žirovskem vrhu.
Franc Carli, rojen 26. septembra 1909 na Vojskem, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 4. januarja 1944 kot borec 4. bataljona Vojkove brigade ob nemškem napadu na Žiri.
Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Ivan Jeraša - Miško, rojen v Škofji Loki, padel je 1. maja 1945 v Krekovšah pri Idriji kot komandant Komande mesta Žiri.
Miha Kavčič, rojen 4. januarja 1917 v Podlonku, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, pogrešan je od avgusta 1943 po hajki na Žirovskem vrhu.
Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.
Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.
Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, na Selu so ga Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.
Franc Papler, rojen 25. novembra 1926 na Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik, kot borca Prešernove brigade so ga 13. septembra 1944 aretirali domobranci in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke.
Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstriji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Ivan Silič, ujet in ustreljen od domobrancev, Nemcev in četnikov 8. aprila 1945 v Osojah nad Novo vasjo pri Žireh.
Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.
Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade.
Med pokopanimi so še: dva neznana borca, verjetno iz Prešernove brigade, ki sta padla decembra 1944 med Zabrežnikom in Kladjem; dva neznana borca ruske narodnosti, ki sta padla 20. marca 1945 na Žirku nad Žirmi; štirje borci Vojkove brigade, ki so padli v okolici Goropek 4. januarja 1944; osem neznanih borcev Vojkove brigade, ki so padli 11. aprila 1944 v Osojnici, dva neznana borca, verjetno Vojkove brigade, ki sta padla septembra 1944 na Selu; dva neznana borca, ki sta padla 13. septembra 1944 v Brekovicah; šest borcev Vojkove brigade, ki so padli na Koprivniku 15. septembra 1944; trije neznani borci Vojkove brigade, ki so padli 4. januarja 1944 ob nemškem napadu na Žiri in neznani borec ruske narodnosti, padel na Ledinici.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva univerza za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva univerza za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem