Ž I R O V S K I V R H S V . U R B A N A
1. Spominski kamen na Javorču
Spominski kamen na Javorču na Žirovskem vrhu je posvečen Žirovski četi 3. (Poljanskega) bataljona Gorenjskega odreda NOV in POS, ki je bila ustanovljena 23. marca 1943. Odkrili so ga leta 1985, dostop je iz Gorenje vasi in Žirov.
Napis na obeležju:
Spominski kamen na Javorču na Žirovskem vrhu je posvečen Žirovski četi 3. (Poljanskega) bataljona Gorenjskega odreda NOV in POS, ki je bila ustanovljena 23. marca 1943. Odkrili so ga leta 1985, dostop je iz Gorenje vasi in Žirov.
Napis na obeležju:
NEDALEČ OD TOD, V BRONI,
JE BILA MARCA 1943 USTANOVLJENA
ŽIROVSKA ČETA
3. BAT. GORENJSKEGA ODREDA
NOV IN POS
23. OKT. 1985 ZB NOV ŽIRI
JE BILA MARCA 1943 USTANOVLJENA
ŽIROVSKA ČETA
3. BAT. GORENJSKEGA ODREDA
NOV IN POS
23. OKT. 1985 ZB NOV ŽIRI
V Broni na Žirovskem vrhu je bila 23. marca 1943 ob reorganizaciji Poljanske čete ustanovljena Žirovska četa. Ob ustanovitvi je štela 31 borcev, večinoma Poljancev in Žirovcev. Delovala je v jugozahodnem delu Poljanske doline, skrbela je za mobilizirane novince in izvajala na svojem področju široko diverzantsko dejavnost. Tako je 4. maja 1943 v Maharjevi grapi med Trebijo in Selom uničila nemško motorizirano patruljo. Četa je delovala do 12. julija 1943, ko je bila vključena v Gorenjsko (Prešernovo) brigado.
Prvi komandir čete je bil Adolf Kalan - Muki iz Žabje vasi, prvi politični komisar pa Branislav Žigon - Sokol iz Ljubljane.
Prvi komandir čete je bil Adolf Kalan - Muki iz Žabje vasi, prvi politični komisar pa Branislav Žigon - Sokol iz Ljubljane.
2. Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu
Spominski kamen je posvečen 20-letnici vstaje in spominu borcev NOB, padlim na Žirovskem vrhu. Odkrili so ga leta 1961, dostop do obeležja je iz Gorenje vasi.
Napis na obeležju:
Spominski kamen je posvečen 20-letnici vstaje in spominu borcev NOB, padlim na Žirovskem vrhu. Odkrili so ga leta 1961, dostop do obeležja je iz Gorenje vasi.
Napis na obeležju:
OB 20 – LETNICI
LJUDSKE VSTAJE
1941 – 1961
SPOMIN PADLIM BORCEM
NOB
NA ŽIROVSKEM VRHU
ZB
GORENJA VAS
ŽIRI
TREBIJA
LJUDSKE VSTAJE
1941 – 1961
SPOMIN PADLIM BORCEM
NOB
NA ŽIROVSKEM VRHU
ZB
GORENJA VAS
ŽIRI
TREBIJA
Pred 2. svetovno vojno je po slemenih Žirovskega vrha potekala ob jugoslovansko-italijanski meji utrdbena črta – Rupnikova linija. Ob razpadu kraljevine Jugoslavije je v utrdbah ostalo veliko orožja, ki je večinoma prišlo v roke prvih partizanov. Med nemškim in italijanskim zasedbenim področjem je bil zgrajen obmejni pas z žičnimi ovirami in minskimi polji.
Na tem strateško zelo pomembnem območju so se že v letu 1941 pojavile prve partizanske skupine, ki so se decembra vključile v Cankarjev bataljon.
Poleti 1942 so se na Žirovskem vrhu zadrževale enote 1. in 2. grupe odredov, ki so 14. julija 1942 izvedle napad na belogardistično postojanko v Lučinah.
Marca 1943 so na Broni ustanovili Žirovsko četo, ki je čez Žirovski vrh vodila mobilizirane novince na Notranjsko in izvajala številne diverzantske akcije. Spomladi 1943 je bil pod kmetijo Venclja Pivka sedež rajonskega komiteja KPS za Žiri.
Prve dni avgusta 1943 je na Žirovski vrh prišla novoustanovljena Gorenjska (Prešernova) brigada, ki je bila namenjena na Notranjsko. Tu se je nameravala ob razpadu italijanske vojske oborožiti in opremiti z vojaško opremo. Nemci so brigado izsledili in obkolili celotno območje Žirovskega vrha. Poskusi neizkušene brigade za preboj so bili neuspešni, zato so se borci skušali prebiti iz obroča predvsem v manjših skupinah. Ob silovitem jurišu se je glavnini posrečil preboj iz obroča pri Selu in so nato prešli v Ljubljansko pokrajino. Na Žirovskem vrhu so partizani izgubili 55 borcev, 98 borcev pa je bilo ranjenih.
Po odhodu Gorenjske (Prešernove) brigade je bila v Žirovskem Vrhu ustanovljena kurirska postaja G- 9 prve relejne linije z nalogo, da vzdržuje zvezo med Gorenjsko in Notranjsko. Postaja je imela na kmetiji pri Mrlaku skrivno prezimovališče. Nemci so ga decembra 1943 odkrili in zajeli 9 kurirjev in aktivistov ter jih 9. februarja 1944 ustrelili za Kamnitnikom v Škofji Loki kot talce. Novembra 1943 je tudi na Žirovskem vrhu potekala nemška ofenziva Traufe, namenjena predvsem Vojkovi brigadi.
V letu 1944 so enote 31. divizije preko Žirovskega vrha napadale domobranske postojanke v Polhovem Gradcu, na Korenu, Šentjoštu, Horjulu, v Rovtah in pri Vrhu nad Rovtami, v Lučinah in Suhem Dolu.
Žirovski vrh je gotovo ozemlje, na katerem je v letih 1942–1945 padlo v tedanjem škofjeloškem okrožju (danes območje Upravne enote Škofja Loka oz. ZB za vrednote NOB Škofja Loka) največ partizanov.
Več...
Prepoznani padli borci na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943:
Anton Arh, rojen 17. oktobra 1920 v Bohinjski Češnjici, traktorist, v partizane je vstopil 14. julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Ljudmila Benedik, rojena 17. januarja 1918 na Javorniku nad Kranjem, tekstilna delavka, v partizane je vstopila 10. aprila 1943, padla je med 2. in 4. avgustom 1943 v Kladju na Žirovskem vrhu kot brigadna bolničarka.
Viktor Cvetek, rojen 25. oktobra 1921 v Srednji vasi v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.
Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943.
Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943.
Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Zgornji Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.
Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Franc Gašperin, rojen 4. novembra 1914 v Stari Fužini, gozdni delavec, v partizane je vstopil 2. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Janez Jamnik - Žane, rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je avgusta 1943.
Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Silvan Klavčič - Silvo, ni podatkov.
Matevž Klemenčič, rojen 5. septembra 1905 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 2. avgusta 1943.
Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943.
Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943.
Andrej Kranjc, rojen 12. januarja 1916 v Avelinu (Italija), stanoval je v Kropi, žebljar, v partizane je vstopil 26. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.
Edvard Lang, rojen 21. novembra 1901 v Chotovu na Češkem, živel je v Pristavi pri Tržiču, tesar in žagar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1943, padel je med 2. in 4. avgustom.
Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je avgusta 1943.
Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, 29. marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, 4. avgusta so ga na Selu Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališkim zidom na Dobračevi.
Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstiji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil 14. maja 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Jožef Polak, rojen 27. februarja 1912 na Brodu v Bohinju, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 20. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Franc Polda, rojen 28. marca 1914 v Krnici pri Zg. Gorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil junija 1942, padel je 3. avgusta 1943.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943.
Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943.
Marjan Rabič, rojen 10. junija 1923 v Radovljici, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Anton Ravnik, rojen 15. aprila 1920 v Bohinjski Bistrici, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Jože Repinc, rojen 27. januarja 1905 na Poljah v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 1. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Cvetko Resman, rojen 18. maja 1926 v Kropi, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil 25. julija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Nikolaj Rozman iz Kamenj v Bohinju, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943.
Mihael Selak, rojen 29. septembra 1914 v Kladju, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Janez Šmid, rojen 22. avgusta 1922 na Selu pri Bledu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 22. junija 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Albin Toni, rojen 11. septembra 1918 v Mavčičah, mehanik, padel je 2. avgusta 1943.
Ignac Triler, rojen 2. avgusta 1907 v Zelltwercku na Zgornjem Štajerskem, železničar, živel je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil 3. junija 1943, padel je v začetku avgusta 1943.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943.
Jakob Valant, rojen 2. avgusta 1911 v Bodeščah pri Bledu, tesar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Vlastimir Vardijančič - Lojze, rojen 11. aprila 1922 v Ložu, živel je v Ljubljani, študent strojne fakultete, v partizane je vstopil 10. maja 1942, padel je 4. avgusta 1943 v dolini Brebovnice kot namestnik političnega komisarja Gorenjskega odreda.
Franc Zupanc, rojen 23. novembra 1916 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 24. maja 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Janez Zupanc, rojen 20. maja 1915 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 24. maja 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Janez Žnidar, rojen 10. februarja 1914 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, komunalni delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Matevž Žontar - Vladimir, rojen 8. septembra 1915 pri Sv. Duhu, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Pred nemško hajko od 2. do 4. avgusta 1943 in po njej so na Žirovskem vrhu padli:
Milko Benedik z Javornika nad Kranjem, padel je 3. julija 1943.
Marjan Bizjak, rojen 30. junija 1921 v Žireh, dijak, v Žirovsko četo je vstopil 2. junija 1943, padel je 29. avgusta 1943.
Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944.
Viktor Černilogar, rojen 19. februarja 1920 v Šebreljah pri Idriji, v partizane je vstopil 14. avgusta 1944, padel je 22. septembra 1944 kot borec 31. divizije.
Peter Deda, rojen 16. maja 1910 v Djavici, v partizane je vstopil 9. junija 1944, padel je 14. septembra 1944 kot politični delegat v Vojkovi brigadi.
Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 12. julija 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.
Peter Fende, rojen 31. januarja 1927 v Srednji vasi v Bohinju, padel je 24. oktobra 1944.
Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu Sv. Antona, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu.
Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.
Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944.
Franc Hrovat, rojen 15. aprila 1918 na Jesenicah, absolvent kmetijske šole, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 9. oktobra 1944.
Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.
Peter Kos, rojen 30. junija 1926 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. novembra 1944, padel je januarja 1945 kot kurir Prešernove brigade.
Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1944, padel je 22. septembra 1944 pri Pivku v Kladju kot borec 31. divizije.
Janez Košenina, rojen 9. septembra 1924 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, padel je januarja 1944 kot borec Prešernove brigade.
Pavel Mlinar - Ciril, rojen 23. januarja 1919 v Žirovskem Vrhu, kmet, v Žirovsko četo je vstopil 7. maja 1943, smrtno se je ponesrečil 6. julija 1943.
Franc Mrovlje - Jelen, rojen 14. januarja 1923 v Žirovskem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1942, padel je 11. januarja 1943 v Kladju.
Florjan Nastran, rojen 2. maja 1909 na Rudnem, gozdni delavec, v partizane je vstopil 23. junija 1943, padel je avgusta 1943.
Anton Osenčič, rojen 11. maja 1905 v Studenem pri Češnjici, živel je na Jesenicah, delavec, v partizane je vstopil 19. septembra 1944, padel je 1. oktobra 1944.
Anton Podobnik, rojen 9. januarja 1908 na Zgornji Lipnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 2. julija 1943.
Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943.
Jakob Pristov, rojen 26. avgusta 1909 na Jesenicah, živel je v Stražišču, pek, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 8. aprila 1944 v okolici Žirov.
Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944.
Franc Skvarča, rojen leta 1903 v Gorenji Trebuši, padel je 11. novembra 1943.
Mihaela Škapin - Drina, rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo.
Igor Trilar iz Žabnice, padel je 8. junija 1943.
Leopold Troha, rojen 13. novembra 1898 v Idriji, borec Prešernove brigade od 9. septembra 1943, Nemci so ga skupaj z ranjenim Pavlom Kobalom - Uralom zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.
Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade
Na tem strateško zelo pomembnem območju so se že v letu 1941 pojavile prve partizanske skupine, ki so se decembra vključile v Cankarjev bataljon.
Poleti 1942 so se na Žirovskem vrhu zadrževale enote 1. in 2. grupe odredov, ki so 14. julija 1942 izvedle napad na belogardistično postojanko v Lučinah.
Marca 1943 so na Broni ustanovili Žirovsko četo, ki je čez Žirovski vrh vodila mobilizirane novince na Notranjsko in izvajala številne diverzantske akcije. Spomladi 1943 je bil pod kmetijo Venclja Pivka sedež rajonskega komiteja KPS za Žiri.
Prve dni avgusta 1943 je na Žirovski vrh prišla novoustanovljena Gorenjska (Prešernova) brigada, ki je bila namenjena na Notranjsko. Tu se je nameravala ob razpadu italijanske vojske oborožiti in opremiti z vojaško opremo. Nemci so brigado izsledili in obkolili celotno območje Žirovskega vrha. Poskusi neizkušene brigade za preboj so bili neuspešni, zato so se borci skušali prebiti iz obroča predvsem v manjših skupinah. Ob silovitem jurišu se je glavnini posrečil preboj iz obroča pri Selu in so nato prešli v Ljubljansko pokrajino. Na Žirovskem vrhu so partizani izgubili 55 borcev, 98 borcev pa je bilo ranjenih.
Po odhodu Gorenjske (Prešernove) brigade je bila v Žirovskem Vrhu ustanovljena kurirska postaja G- 9 prve relejne linije z nalogo, da vzdržuje zvezo med Gorenjsko in Notranjsko. Postaja je imela na kmetiji pri Mrlaku skrivno prezimovališče. Nemci so ga decembra 1943 odkrili in zajeli 9 kurirjev in aktivistov ter jih 9. februarja 1944 ustrelili za Kamnitnikom v Škofji Loki kot talce. Novembra 1943 je tudi na Žirovskem vrhu potekala nemška ofenziva Traufe, namenjena predvsem Vojkovi brigadi.
V letu 1944 so enote 31. divizije preko Žirovskega vrha napadale domobranske postojanke v Polhovem Gradcu, na Korenu, Šentjoštu, Horjulu, v Rovtah in pri Vrhu nad Rovtami, v Lučinah in Suhem Dolu.
Žirovski vrh je gotovo ozemlje, na katerem je v letih 1942–1945 padlo v tedanjem škofjeloškem okrožju (danes območje Upravne enote Škofja Loka oz. ZB za vrednote NOB Škofja Loka) največ partizanov.
Več...
Prepoznani padli borci na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943:
Anton Arh, rojen 17. oktobra 1920 v Bohinjski Češnjici, traktorist, v partizane je vstopil 14. julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Ljudmila Benedik, rojena 17. januarja 1918 na Javorniku nad Kranjem, tekstilna delavka, v partizane je vstopila 10. aprila 1943, padla je med 2. in 4. avgustom 1943 v Kladju na Žirovskem vrhu kot brigadna bolničarka.
Viktor Cvetek, rojen 25. oktobra 1921 v Srednji vasi v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.
Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943.
Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943.
Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Zgornji Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.
Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Franc Gašperin, rojen 4. novembra 1914 v Stari Fužini, gozdni delavec, v partizane je vstopil 2. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Janez Jamnik - Žane, rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je avgusta 1943.
Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Silvan Klavčič - Silvo, ni podatkov.
Matevž Klemenčič, rojen 5. septembra 1905 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 2. avgusta 1943.
Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943.
Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943.
Andrej Kranjc, rojen 12. januarja 1916 v Avelinu (Italija), stanoval je v Kropi, žebljar, v partizane je vstopil 26. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.
Edvard Lang, rojen 21. novembra 1901 v Chotovu na Češkem, živel je v Pristavi pri Tržiču, tesar in žagar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1943, padel je med 2. in 4. avgustom.
Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je avgusta 1943.
Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, 29. marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, 4. avgusta so ga na Selu Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališkim zidom na Dobračevi.
Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstiji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil 14. maja 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Jožef Polak, rojen 27. februarja 1912 na Brodu v Bohinju, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 20. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Franc Polda, rojen 28. marca 1914 v Krnici pri Zg. Gorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil junija 1942, padel je 3. avgusta 1943.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943.
Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943.
Marjan Rabič, rojen 10. junija 1923 v Radovljici, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Anton Ravnik, rojen 15. aprila 1920 v Bohinjski Bistrici, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Jože Repinc, rojen 27. januarja 1905 na Poljah v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 1. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Cvetko Resman, rojen 18. maja 1926 v Kropi, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil 25. julija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Nikolaj Rozman iz Kamenj v Bohinju, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943.
Mihael Selak, rojen 29. septembra 1914 v Kladju, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Janez Šmid, rojen 22. avgusta 1922 na Selu pri Bledu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 22. junija 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.
Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Albin Toni, rojen 11. septembra 1918 v Mavčičah, mehanik, padel je 2. avgusta 1943.
Ignac Triler, rojen 2. avgusta 1907 v Zelltwercku na Zgornjem Štajerskem, železničar, živel je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil 3. junija 1943, padel je v začetku avgusta 1943.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943.
Jakob Valant, rojen 2. avgusta 1911 v Bodeščah pri Bledu, tesar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Vlastimir Vardijančič - Lojze, rojen 11. aprila 1922 v Ložu, živel je v Ljubljani, študent strojne fakultete, v partizane je vstopil 10. maja 1942, padel je 4. avgusta 1943 v dolini Brebovnice kot namestnik političnega komisarja Gorenjskega odreda.
Franc Zupanc, rojen 23. novembra 1916 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 24. maja 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Janez Zupanc, rojen 20. maja 1915 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 24. maja 1943, padel je 4. avgusta 1943.
Janez Žnidar, rojen 10. februarja 1914 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, komunalni delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Matevž Žontar - Vladimir, rojen 8. septembra 1915 pri Sv. Duhu, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943.
Pred nemško hajko od 2. do 4. avgusta 1943 in po njej so na Žirovskem vrhu padli:
Milko Benedik z Javornika nad Kranjem, padel je 3. julija 1943.
Marjan Bizjak, rojen 30. junija 1921 v Žireh, dijak, v Žirovsko četo je vstopil 2. junija 1943, padel je 29. avgusta 1943.
Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944.
Viktor Černilogar, rojen 19. februarja 1920 v Šebreljah pri Idriji, v partizane je vstopil 14. avgusta 1944, padel je 22. septembra 1944 kot borec 31. divizije.
Peter Deda, rojen 16. maja 1910 v Djavici, v partizane je vstopil 9. junija 1944, padel je 14. septembra 1944 kot politični delegat v Vojkovi brigadi.
Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 12. julija 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.
Peter Fende, rojen 31. januarja 1927 v Srednji vasi v Bohinju, padel je 24. oktobra 1944.
Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu Sv. Antona, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu.
Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.
Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944.
Franc Hrovat, rojen 15. aprila 1918 na Jesenicah, absolvent kmetijske šole, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 9. oktobra 1944.
Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.
Peter Kos, rojen 30. junija 1926 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. novembra 1944, padel je januarja 1945 kot kurir Prešernove brigade.
Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1944, padel je 22. septembra 1944 pri Pivku v Kladju kot borec 31. divizije.
Janez Košenina, rojen 9. septembra 1924 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, padel je januarja 1944 kot borec Prešernove brigade.
Pavel Mlinar - Ciril, rojen 23. januarja 1919 v Žirovskem Vrhu, kmet, v Žirovsko četo je vstopil 7. maja 1943, smrtno se je ponesrečil 6. julija 1943.
Franc Mrovlje - Jelen, rojen 14. januarja 1923 v Žirovskem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1942, padel je 11. januarja 1943 v Kladju.
Florjan Nastran, rojen 2. maja 1909 na Rudnem, gozdni delavec, v partizane je vstopil 23. junija 1943, padel je avgusta 1943.
Anton Osenčič, rojen 11. maja 1905 v Studenem pri Češnjici, živel je na Jesenicah, delavec, v partizane je vstopil 19. septembra 1944, padel je 1. oktobra 1944.
Anton Podobnik, rojen 9. januarja 1908 na Zgornji Lipnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 2. julija 1943.
Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943.
Jakob Pristov, rojen 26. avgusta 1909 na Jesenicah, živel je v Stražišču, pek, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 8. aprila 1944 v okolici Žirov.
Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944.
Franc Skvarča, rojen leta 1903 v Gorenji Trebuši, padel je 11. novembra 1943.
Mihaela Škapin - Drina, rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo.
Igor Trilar iz Žabnice, padel je 8. junija 1943.
Leopold Troha, rojen 13. novembra 1898 v Idriji, borec Prešernove brigade od 9. septembra 1943, Nemci so ga skupaj z ranjenim Pavlom Kobalom - Uralom zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.
Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade
3. Spominska plošča na Javorčevi hiši
Spominska plošča na hiši pri Javorču v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana je posvečena kurirski postaji G-9 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1981, dostop do hiše je iz Gorenje vasi in iz Žirov.
Napis na plošči:
Spominska plošča na hiši pri Javorču v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana je posvečena kurirski postaji G-9 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1981, dostop do hiše je iz Gorenje vasi in iz Žirov.
Napis na plošči:
NA TEM OBMOČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 9
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 9
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
Nemška ofenziva na Žirovskem vrhu v začetku avgusta 1943 je začasno prekinila kurirske povezave med političnimi delavci in vojaškimi enotami. Po ofenzivi so obnovili kurirsko postajo, ki je dobila oznako G-9. Nad Zalo se je utaborilo deset kurirjev , ki so prebivali pod šotori. Kmalu po ustanovitvi so se preselili na levo stran Poljanske Sore v Hobovše, jeseni pa so se znova vrnili v Žirovski Vrh. Zveze so vzdrževali s postajama TV 2a v Podlipi in G-7 v Todražu.
Poti preko Žirovskega vrha so bile zaradi bližine domobranskih postojank v Polhograjskih Dolomitih zelo nevarne. V zimskem prebivališču pri Mrlaku so po izdaji izgubili devet kurirjev, zato je njihovo delo prevzela primorska kurirska postaja P-35. Preostali kurirji so se vrnili v Hobovše, kjer so februarja kurirsko postajo G-9 obnovili. 11. maja 1944 so postajo dokončno razpustili, namesto nje so ustanovili kurirsko postajo G-36 v Jarčji Dolini.
Na postaji G-9 sta bila v času delovanja najmanj dva in največ deset kurirjev. Prvi komandir je bil Franc Fojkar - Janko Jelovški.
Poti preko Žirovskega vrha so bile zaradi bližine domobranskih postojank v Polhograjskih Dolomitih zelo nevarne. V zimskem prebivališču pri Mrlaku so po izdaji izgubili devet kurirjev, zato je njihovo delo prevzela primorska kurirska postaja P-35. Preostali kurirji so se vrnili v Hobovše, kjer so februarja kurirsko postajo G-9 obnovili. 11. maja 1944 so postajo dokončno razpustili, namesto nje so ustanovili kurirsko postajo G-36 v Jarčji Dolini.
Na postaji G-9 sta bila v času delovanja najmanj dva in največ deset kurirjev. Prvi komandir je bil Franc Fojkar - Janko Jelovški.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem