B U K O V V R H
1. Spominsko obeležje padlim borcem Cankarjevega bataljona
Spominsko obeležje pri Skoblovi domačiji je posvečeno desetim borcem Cankarjevega bataljona, ki so padli v poljanski vstaji 25. in 27. decembra 1941 na tem območju. Odkrito je bilo leta 1955, dostop s ceste v Poljansko dolino na Visokem.
Napis na plošči obeležja:
Spominsko obeležje pri Skoblovi domačiji je posvečeno desetim borcem Cankarjevega bataljona, ki so padli v poljanski vstaji 25. in 27. decembra 1941 na tem območju. Odkrito je bilo leta 1955, dostop s ceste v Poljansko dolino na Visokem.
Napis na plošči obeležja:
PO VELIKIH VOJAŠKIH USPEHIH CANKARJEVEGA BATALJONA
PRI ROVTAH IN V POLJANSKI DOLINI SO NEMCI ZAČELI ENO NAJVEČJIH
OFENZIV PROTI GORENJSKIM PARTIZANOM
V BOJIH NA BUKOVEM VRHU IN PASJI RAVNI JE CANKARJEV
BATALJON POD VODSTVOM KOMANDANTA JOŽETA GREGORČIČA IN
KOMISARJA STANETA ŽAGARJA 25. IN 26. DECEMBRA 1941 USPEŠNO
ODBIJAL NAPADE ŠTEVILNIH NEMŠKIH KOLON IN UNIČIL NAD 200 NEMCEV.
PADLI SO NASLEDNJI JUNAKI PARTIZANI:
MLAKAR JANKO MAČEK FRANC PUŠAVEC MIHA RUČIGAJ BOŽO
KORUZA JOŽE DOLENC VINKO ŠUBIC IVAN DEMŠAR CIRIL
DOLENC JOŽE JEREB JOŽE
SLAVA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA!
PRI ROVTAH IN V POLJANSKI DOLINI SO NEMCI ZAČELI ENO NAJVEČJIH
OFENZIV PROTI GORENJSKIM PARTIZANOM
V BOJIH NA BUKOVEM VRHU IN PASJI RAVNI JE CANKARJEV
BATALJON POD VODSTVOM KOMANDANTA JOŽETA GREGORČIČA IN
KOMISARJA STANETA ŽAGARJA 25. IN 26. DECEMBRA 1941 USPEŠNO
ODBIJAL NAPADE ŠTEVILNIH NEMŠKIH KOLON IN UNIČIL NAD 200 NEMCEV.
PADLI SO NASLEDNJI JUNAKI PARTIZANI:
MLAKAR JANKO MAČEK FRANC PUŠAVEC MIHA RUČIGAJ BOŽO
KORUZA JOŽE DOLENC VINKO ŠUBIC IVAN DEMŠAR CIRIL
DOLENC JOŽE JEREB JOŽE
SLAVA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA!
Gorenjsko politično in vojaško vodstvo je v začetku decembra 1941 ocenilo, da je za široko splošno vstajo na Gorenjskem ustvarjenih največ pogojev v Poljanski dolini. Zato je poslalo Cankarjev bataljon iz Selške v Poljansko dolino. Na tej poti je 12. decembra v Rovtu izbojeval dotlej največjo partizansko zmago na Slovenskem, padlo je 46 sovražnikov, zaplenili so tudi mnogo orožja in opreme. V tistih dneh so v bataljonovo začasno taborišče prišli številni prostovoljci iz različnih krajev, največ pa jih je prišlo potem, ko so bile 20. in 21. decembra poslane po vaseh patrulje, ki so jih vodili domači aktivisti in organizatorji vstaje. Po akciji na loške zapore, kjer so bili zaprti loški aktivisti, se je v bataljon vključilo tudi 17 loških borcev. Z območja medvojnega Škofjeloškega okrožja je decembra 1941 odšlo v partizane 366 mož in fantov.
Iz svojega začasnega taborišča je Cankarjev bataljon izvajal uspešne akcije na Črni Vrh, Poljane in na cesto v Poljansko dolino. Vrhunec decembrske vstaje so bili hudi boji z Nemci od 25. do 27. decembra 1941 na območju Pasje ravni, Bukovega in Valterskega Vrha. Nemci so utrpeli hude izgube, na partizanski strani je padlo deset borcev. Po uspešnih bojih se je Cankarjev bataljon napotil proti Mohorju in Dražgošam.
Več...
Podatki o padlih borcih Cankarjevega bataljona v poljanski vstaji:
Ciril Demšar, rojen 2. julija 1907 na Gorenji Dobravi, zidar, padel je 25. decembra 1941 na Prosenovem griču pri Pasji ravni.
Jože Dolenc, rojen 13. avgusta 1910 v Zakobiljku, kmečki delavec, padel je 27. decembra 1941 na pobočju Govca v Valterskem Vrhu.
Vinko Dolenc, rojen 15. junija 1921 na Praprotnem, kmečki delavec, padel je 27. decembra 1941 na Govcu v Valterskem Vrhu.
Jože Jereb, rojen leta 1924 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, po bojih se je umaknil domov, kjer so ga Nemci 28. decembra 1941 aretirali in ustrelili.
Jože Koruza, rojen 23. aprila 1910 na Colu nad Ajdovščino, delavec v Kranju, padel 27. decembra 1941 v Bukovem Vrhu pri Skoblovi bajti pod Pasjo ravnijo.
Franc Maček, rojen 10. aprila 1914 na Sv. Andreju, delavec, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.
Janko Mlakar, rojen 31. januarja 1923 v Šenčurju, delavec, padel je 27. decembra 1941 na Preseških travnikih na prevalu med Polhovcem in Prosenovim gričem kot mitraljezec šenčurske partizanske skupine.
Miha Pušavec, rojen 21. septembra 1901 v Vogljah, padel je 27. decembra 1941 v Govcu v Valterskem Vrhu.
Božidar Ručigaj, rojen 9. novembra 1920 v Kranju, zlatarski pomočnik, padel je kot vodnik voda 1. čete 27. decembra v Valterskem Vrhu.
Janez Šubic, rojen 6. februarja 1920 v Hotovlji, kmečki delavec, padel kot borec Poljanske čete 27. decembra 1941 pri Skoblovi bajti v Valterskem Vrhu.
Že med boji in po umiku Cankarjevega bataljona so Nemci ukrepali proti civilnemu prebivalstvu. Preiskovali so domačije, jih požigali, aretirali in pobijali prebivalce.
Iz svojega začasnega taborišča je Cankarjev bataljon izvajal uspešne akcije na Črni Vrh, Poljane in na cesto v Poljansko dolino. Vrhunec decembrske vstaje so bili hudi boji z Nemci od 25. do 27. decembra 1941 na območju Pasje ravni, Bukovega in Valterskega Vrha. Nemci so utrpeli hude izgube, na partizanski strani je padlo deset borcev. Po uspešnih bojih se je Cankarjev bataljon napotil proti Mohorju in Dražgošam.
Več...
Podatki o padlih borcih Cankarjevega bataljona v poljanski vstaji:
Ciril Demšar, rojen 2. julija 1907 na Gorenji Dobravi, zidar, padel je 25. decembra 1941 na Prosenovem griču pri Pasji ravni.
Jože Dolenc, rojen 13. avgusta 1910 v Zakobiljku, kmečki delavec, padel je 27. decembra 1941 na pobočju Govca v Valterskem Vrhu.
Vinko Dolenc, rojen 15. junija 1921 na Praprotnem, kmečki delavec, padel je 27. decembra 1941 na Govcu v Valterskem Vrhu.
Jože Jereb, rojen leta 1924 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, po bojih se je umaknil domov, kjer so ga Nemci 28. decembra 1941 aretirali in ustrelili.
Jože Koruza, rojen 23. aprila 1910 na Colu nad Ajdovščino, delavec v Kranju, padel 27. decembra 1941 v Bukovem Vrhu pri Skoblovi bajti pod Pasjo ravnijo.
Franc Maček, rojen 10. aprila 1914 na Sv. Andreju, delavec, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.
Janko Mlakar, rojen 31. januarja 1923 v Šenčurju, delavec, padel je 27. decembra 1941 na Preseških travnikih na prevalu med Polhovcem in Prosenovim gričem kot mitraljezec šenčurske partizanske skupine.
Miha Pušavec, rojen 21. septembra 1901 v Vogljah, padel je 27. decembra 1941 v Govcu v Valterskem Vrhu.
Božidar Ručigaj, rojen 9. novembra 1920 v Kranju, zlatarski pomočnik, padel je kot vodnik voda 1. čete 27. decembra v Valterskem Vrhu.
Janez Šubic, rojen 6. februarja 1920 v Hotovlji, kmečki delavec, padel kot borec Poljanske čete 27. decembra 1941 pri Skoblovi bajti v Valterskem Vrhu.
Že med boji in po umiku Cankarjevega bataljona so Nemci ukrepali proti civilnemu prebivalstvu. Preiskovali so domačije, jih požigali, aretirali in pobijali prebivalce.
2. Spomenik ob grobu Kazimirja Ložarja - Metoda
Spomenik nad Platiševo domačijo v Bukovem Vrhu je posvečen padlemu vosovcu Kazimirju Ložarju - Metodu, ki je na tem mestu padel 12. marca 1944. Obeležje so odkrili leta 1980. Dostop z Visokega v Poljanski dolini.
Napis na spomeniku:
Spomenik nad Platiševo domačijo v Bukovem Vrhu je posvečen padlemu vosovcu Kazimirju Ložarju - Metodu, ki je na tem mestu padel 12. marca 1944. Obeležje so odkrili leta 1980. Dostop z Visokega v Poljanski dolini.
Napis na spomeniku:
LOŽAR KAZIMIR - METOD
* 9. 3. 1909 + 12. 3. 1944
SLAVA MU
* 9. 3. 1909 + 12. 3. 1944
SLAVA MU
12. marca 1944 je prišla v Bukov Vrh skupina štirinajstih borcev prve grupe VOS, varnostnega oddelka rajona Poljane. Pri Platiševi kmetiji so hoteli zajtrkovati, na stražo pa postavili Kazimirja Ložarja - Metoda. Presenetila jih je nemška orožniška skupina in ubila stražarja Metoda, ostali so se umaknili v gozd in se vrnili na Gabrško Goro. Zvečer so se vrnili v Bukov Vrh in pri Kamenškovi domačiji pod cerkvijo v napadu domobrancev izgubili še dva tovariša..
Istega dne je v boju z domobranci ista skupina utrpela še dve žrtvi pri Kamenškovi domačiji pod cerkvijo v Bukovem Vrhu. Padla sta Jurij Režen - Marko, Sukančev iz Javorij in Albert Lozar, Francelj iz Vrtovina v Vipavski dolini.
Več...
Kazimir Ložar - Metod, Kovačev iz Srednjih Gameljn pod Šmarno goro, kolar in kovač, se je rodil 9. marca 1909 v Dragomljah pri Domžalah. V partizane je vstopil februarja 1944 med partizansko mobilizacijo pod Šmarno goro, dodeljen je bil vosovcem rajona Poljane.
Istega dne je v boju z domobranci ista skupina utrpela še dve žrtvi pri Kamenškovi domačiji pod cerkvijo v Bukovem Vrhu. Padla sta Jurij Režen - Marko, Sukančev iz Javorij in Albert Lozar, Francelj iz Vrtovina v Vipavski dolini.
Več...
Kazimir Ložar - Metod, Kovačev iz Srednjih Gameljn pod Šmarno goro, kolar in kovač, se je rodil 9. marca 1909 v Dragomljah pri Domžalah. V partizane je vstopil februarja 1944 med partizansko mobilizacijo pod Šmarno goro, dodeljen je bil vosovcem rajona Poljane.
3. Spominska plošča na grobu dr. Zdenka Budiča
Spominska plošča v gozdu na Prisankovem griču je na grobu dr. Zdenka Budiča - Janeza, zdravnika v 2. grupi odredov, ki je padel 16. julija 1942 blizu Kisovške domačije. Odkrita je bila leta 1978, dostop iz Poljan po Hotoveljski grapi do Kisovca.
Napis na plošči:
Spominska plošča v gozdu na Prisankovem griču je na grobu dr. Zdenka Budiča - Janeza, zdravnika v 2. grupi odredov, ki je padel 16. julija 1942 blizu Kisovške domačije. Odkrita je bila leta 1978, dostop iz Poljan po Hotoveljski grapi do Kisovca.
Napis na plošči:
DR. BUDIČ ZDENKO
1912 – 1942
L.D. POLJANE, 4.7. 1978
1912 – 1942
L.D. POLJANE, 4.7. 1978
14. julija 1942 so tri čete Kranjčevega bataljona 2. grupe odredov in Poljanska četa napadale nemško obmejno postojanko Lučine, a so postojanki prišle na pomoč okrepitve in odbile partizanski napad. 1. četa Kranjčevega bataljona je bila 16. julija obkoljena v Čenšiškem grabnu na zahodni strani Bukovega Vrha. V preboju je padel zdravnik dr. Zdenko Budič, njegovega spremljevalca, bolničarja, pa so Nemci ujeli.
Več...
Zdenko Budič - Janez, zdravnik, rojen je bil 27. julija 1915 v Ljubljani, oktobra 1941 je postal vojaški poverjenik v kvartnem odboru OF Stari Vodmat, maja 1942 vstopil v 1. bataljon Savinjskega odreda in z 2. grupo odredov, ki je bila na pohodu prek Gorenjske na Štajersko, prišel v Poljansko dolino.
Več...
Zdenko Budič - Janez, zdravnik, rojen je bil 27. julija 1915 v Ljubljani, oktobra 1941 je postal vojaški poverjenik v kvartnem odboru OF Stari Vodmat, maja 1942 vstopil v 1. bataljon Savinjskega odreda in z 2. grupo odredov, ki je bila na pohodu prek Gorenjske na Štajersko, prišel v Poljansko dolino.
4. Spominski kamen, posvečen Milanu Janežiču
Spominski kamen pri Kuzovcu pod Pasjo ravnijo je posvečen pomočniku političnega komisarja Škofjeloškega odreda Milanu Janežiču, ki je padel 21. decembra 1944. Obeležje je bilo odkrito leta 1986, dostop je z Visokega mimo Skoblove domačije.
Napis na obeležju:
Spominski kamen pri Kuzovcu pod Pasjo ravnijo je posvečen pomočniku političnega komisarja Škofjeloškega odreda Milanu Janežiču, ki je padel 21. decembra 1944. Obeležje je bilo odkrito leta 1986, dostop je z Visokega mimo Skoblove domačije.
Napis na obeležju:
TU JE PADEL
21. 12. 1944
JANEŽIČ MILAN
POM. KOMISARJA
ŠKOFJELOŠKEGA
ODREDA
LD POLHOV GRADEC
1986
21. 12. 1944
JANEŽIČ MILAN
POM. KOMISARJA
ŠKOFJELOŠKEGA
ODREDA
LD POLHOV GRADEC
1986
20. decembra 1944 so Škofjeloški odred in enote 31. divizije napadle nemško-domobransko postojanko v Gorenji vasi. Odred je preprečeval pomoč postojanki iz smeri Črni Vrh. Zgodaj zjutraj 21. decembra je pomočnik političnega komisarja odreda Milan Janežič z dvema funkcionarjema pregledoval položaje 2. bataljona na Pasji ravni. Zaradi goste megle so prišli pred nemško-domobranske položaje, kjer je bil Milan Janežič smrtno ranjen.
Več...
Milan Janežič se je rodil 9. septembra 1922 v Moravčah, dijak, spomladi 1942 je odšel v Dolomitski odred, od tam je bil poslan na politično delo na Moravško, leta 1943 deloval v OF in KPS v domžalskem rajonu, januarja 1944 je bil ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem hudo ranjen, ob ustanovitvi Škofjeloškega odreda septembra 1944 je bil imenovan za pomočnika političnega komisarja.
Več...
Milan Janežič se je rodil 9. septembra 1922 v Moravčah, dijak, spomladi 1942 je odšel v Dolomitski odred, od tam je bil poslan na politično delo na Moravško, leta 1943 deloval v OF in KPS v domžalskem rajonu, januarja 1944 je bil ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem hudo ranjen, ob ustanovitvi Škofjeloškega odreda septembra 1944 je bil imenovan za pomočnika političnega komisarja.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem