d r a ž g o š e
1. Spomenik Pri cerkvi v Dražgošah
Spomenik Pri cerkvi v Dražgošah je posvečen osemnajstim domačinom, ki jih je okupator ustrelil 12. januarja 1942. Postavljen je na ruševinah predvojnega prosvetnega doma v bližini gostilne Pri Urbanu. Odkrili so ga leta 1978.
Napis na spomeniku:
Spomenik Pri cerkvi v Dražgošah je posvečen osemnajstim domačinom, ki jih je okupator ustrelil 12. januarja 1942. Postavljen je na ruševinah predvojnega prosvetnega doma v bližini gostilne Pri Urbanu. Odkrili so ga leta 1978.
Napis na spomeniku:
PO VDORU V DRAŽGOŠE
SO NEMŠKI OKUPATORJI
NA TEM MESTU
DNE 12. JANUARJA 1942
OB SONČNEM ZATONU
POMORILI IN POMETALI
V OGENJ 18 DRAŽGOŠANOV
POMNIK JE POSTAVIL
V TRAJEN SPOMIN
KO ZB NOV DRAŽGOŠE
DNE 29. NOVEMBRA 1978
SO NEMŠKI OKUPATORJI
NA TEM MESTU
DNE 12. JANUARJA 1942
OB SONČNEM ZATONU
POMORILI IN POMETALI
V OGENJ 18 DRAŽGOŠANOV
POMNIK JE POSTAVIL
V TRAJEN SPOMIN
KO ZB NOV DRAŽGOŠE
DNE 29. NOVEMBRA 1978
Napis na levi strani spomenika: Napis na desni strani spomenika:
MEGUŠAR VINKO AMBROŽIČ ALOJZ
star 27 let star 30 let
MLINAR FILIP BERTONCELJ JOŽE
star 36 let star 22 let
PREVC PETER HABJAN IGNAC
star 24 let star 20 let
PREVC RAFKO HABJAN MIHA
star 21 let star 36 let
ŠMID GREGOR HABJAN TOMAŽ
star 39 let star 24 let
ŠMID JANEZ JELENC JERNEJ
star 29 let star 32 let
ŠOLAR ALBIN JELENC TOMAŽ
star 28 let star 24 let
ŠOLAR TOMAŽ KAVČIČ JANEZ
star 29 let star 55 let
ŠOLAR MARIJA KAVČIČ PETER
stara 36 let star 45 let
padla na begu
MEGUŠAR VINKO AMBROŽIČ ALOJZ
star 27 let star 30 let
MLINAR FILIP BERTONCELJ JOŽE
star 36 let star 22 let
PREVC PETER HABJAN IGNAC
star 24 let star 20 let
PREVC RAFKO HABJAN MIHA
star 21 let star 36 let
ŠMID GREGOR HABJAN TOMAŽ
star 39 let star 24 let
ŠMID JANEZ JELENC JERNEJ
star 29 let star 32 let
ŠOLAR ALBIN JELENC TOMAŽ
star 28 let star 24 let
ŠOLAR TOMAŽ KAVČIČ JANEZ
star 29 let star 55 let
ŠOLAR MARIJA KAVČIČ PETER
stara 36 let star 45 let
padla na begu
Po preboju v vas Dražgoše je sovražnik 12. januarja 1942 nadaljeval s pobijanjem domačinov in požigi posameznih zaselkov. V tedanjo cerkev v Dražgošah so nagnali vse moške, ušli so le mlajši, ki so vedeli za pokol na Jelenščah 11. januarja. Na nemško obljubo, da se jim ne bo nič zgodilo, so jih ženske spravile nazaj v vas. Gestapovci so vse moške zaprli v klet župnišča in prosvetnega doma. Tu so jih postrelili in sežgali.
Več...
Podatki o ustreljenih:
Alojz Ambrožič, rojen 21. junija 1908 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1942, ujet med bojem v Dražgošah.
Jože Bertoncelj, rojen 23. aprila 1920 na Rudnem, kmečki delavec.
Ignacij Habjan, rojen 28. julija 1922 v Dražgošah, ključavničar.
Mihael Habjan, rojen 28. septembra 1905 v Dražgošah, gozdni delavec.
Tomaž Habjan, rojen 21. decembra 1911 v Dražgošah, gozdni delavec.
Jernej Jelenc, rojen 24. avgusta 1910 v Dražgošah, gozdni delavec.
Tomaž Jelenc, rojen 29. decembra 1916 v Dražgošah, kmet.
Janez Kavčič, rojen 24. decembra 1886 v Dražgošah, kmet.
Peter Kavčič, rojen 29. junija 1897 v Dražgošah, gozdni delavec.
Janez Megušar, rojen 20. novembra 1911 v Dražgošah, gozdni delavec.
Vinko Megušar, rojen 27. julija 1915 v Dražgošah, gozdni delavec.
Filip Mlinar, rojen 11. maja 1906 v Žirovskem Vrhu, krojač iz Dražgoš.
Peter Prevc, rojen 22. junija 1917 v Dražgošah, gozdni delavec.
Rafael Prevc, rojen 20. oktobra 1919 v Dražgošah, mlinarski pomočnik.
Gregor Šmid, rojen 10. maja 1903 v Dražgošah, kmet.
Janez Šmid, rojen 24. novembra 1912 v Dražgošah, kmečki delavec.
Albin Šolar, rojen 16. decembra 1913 v Dražgošah, krojač.
Marija Šolar, rojena 16. aprila 1905 na Češnjici, gospodinja iz Dražgoš, ranjena na begu 12. januarja 1942 na Jelovici, umrla 27. januarja 1942 na Golniku.
Tomaž Šolar, rojen 7. februarja 1911 v Dražgošah, gozdni delavec.
Posmrtni ostanki teh talcev so bili preneseni v kostnico v osrednjem dražgoškem spomeniku.
Več...
Podatki o ustreljenih:
Alojz Ambrožič, rojen 21. junija 1908 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1942, ujet med bojem v Dražgošah.
Jože Bertoncelj, rojen 23. aprila 1920 na Rudnem, kmečki delavec.
Ignacij Habjan, rojen 28. julija 1922 v Dražgošah, ključavničar.
Mihael Habjan, rojen 28. septembra 1905 v Dražgošah, gozdni delavec.
Tomaž Habjan, rojen 21. decembra 1911 v Dražgošah, gozdni delavec.
Jernej Jelenc, rojen 24. avgusta 1910 v Dražgošah, gozdni delavec.
Tomaž Jelenc, rojen 29. decembra 1916 v Dražgošah, kmet.
Janez Kavčič, rojen 24. decembra 1886 v Dražgošah, kmet.
Peter Kavčič, rojen 29. junija 1897 v Dražgošah, gozdni delavec.
Janez Megušar, rojen 20. novembra 1911 v Dražgošah, gozdni delavec.
Vinko Megušar, rojen 27. julija 1915 v Dražgošah, gozdni delavec.
Filip Mlinar, rojen 11. maja 1906 v Žirovskem Vrhu, krojač iz Dražgoš.
Peter Prevc, rojen 22. junija 1917 v Dražgošah, gozdni delavec.
Rafael Prevc, rojen 20. oktobra 1919 v Dražgošah, mlinarski pomočnik.
Gregor Šmid, rojen 10. maja 1903 v Dražgošah, kmet.
Janez Šmid, rojen 24. novembra 1912 v Dražgošah, kmečki delavec.
Albin Šolar, rojen 16. decembra 1913 v Dražgošah, krojač.
Marija Šolar, rojena 16. aprila 1905 na Češnjici, gospodinja iz Dražgoš, ranjena na begu 12. januarja 1942 na Jelovici, umrla 27. januarja 1942 na Golniku.
Tomaž Šolar, rojen 7. februarja 1911 v Dražgošah, gozdni delavec.
Posmrtni ostanki teh talcev so bili preneseni v kostnico v osrednjem dražgoškem spomeniku.
2. Spominska plošča pred cerkvijo
Spominska plošča pred novo cerkvijo v Dražgošah je posvečena žrtvam fašističnega nasilja in padlim borcem domačinom v letih od 1942 do 1945. Cerkev je v bližini osrednjega dražgoškega spomenika.
Napis na plošči:
Spominska plošča pred novo cerkvijo v Dražgošah je posvečena žrtvam fašističnega nasilja in padlim borcem domačinom v letih od 1942 do 1945. Cerkev je v bližini osrednjega dražgoškega spomenika.
Napis na plošči:
PADLI TALCI PADLI BORCI
11. IN 12. JAN. 1942 OD 1942 DO 1945
AMBROŽIČ ALOJZ JELENC MATIJA PETROVIČ ALOJZ FRAKELJ JANKO
AMBROŽIČ PRIMOŽ JELENC TOMAŽ PREVC PETER HABJAN GABRIJEL
BENEDIČIČ VINKO KAVČIČ JANEZ PREVC RAFKO HABJAN JANEZ
BERCE TOMAŽ KAVČIČ PETER ŠMID GREGOR HABJAN RAFKO
BEŠTER ANTON LOTRIČ ANTON ŠMID JOHAN HUDOVERNIK PETER
FRAKELJ PETER LOTRIČ CIRIL ŠOLAR ALBIN JELENC ALBIN
FRAKELJ ZDRAVKO LOTRIČ FRANC ŠOLAR JAKOB LOTRIČ JOŽE
GARTNER JOŽE LOTRIČ FRANC ŠOLAR MARIJA LOTRIČ KONRAD
HABJAN IGNACIJ LOTRIČ FRANC ŠOLAR REZKA LOTRIČ MAKS
HABJAN JANKO LOTRIČ FRANC ŠOLAR TOMAŽ LOTRIČ PETER
HABJAN MIHA LOTRIČ JAKOB LUŠINA CIRIL
HABJAN TOMAŽ LOTRIČ TOMAŽ LUŠINA JOŽE
JELENC FRANC MARENK STANE LUZNAR EVGEN
JELENC JERNEJ MEGUŠAR JANEZ MARENK MATEVŽ
JELENC LEOPOLD MEGUŠAR VINKO POTOČNIK RUDOLF
JELENC MAKS MLINAR FILIP ŠOLAR FRANC
PADLIM V SPOMIN
ŽIVIM V OPOMIN
11. IN 12. JAN. 1942 OD 1942 DO 1945
AMBROŽIČ ALOJZ JELENC MATIJA PETROVIČ ALOJZ FRAKELJ JANKO
AMBROŽIČ PRIMOŽ JELENC TOMAŽ PREVC PETER HABJAN GABRIJEL
BENEDIČIČ VINKO KAVČIČ JANEZ PREVC RAFKO HABJAN JANEZ
BERCE TOMAŽ KAVČIČ PETER ŠMID GREGOR HABJAN RAFKO
BEŠTER ANTON LOTRIČ ANTON ŠMID JOHAN HUDOVERNIK PETER
FRAKELJ PETER LOTRIČ CIRIL ŠOLAR ALBIN JELENC ALBIN
FRAKELJ ZDRAVKO LOTRIČ FRANC ŠOLAR JAKOB LOTRIČ JOŽE
GARTNER JOŽE LOTRIČ FRANC ŠOLAR MARIJA LOTRIČ KONRAD
HABJAN IGNACIJ LOTRIČ FRANC ŠOLAR REZKA LOTRIČ MAKS
HABJAN JANKO LOTRIČ FRANC ŠOLAR TOMAŽ LOTRIČ PETER
HABJAN MIHA LOTRIČ JAKOB LUŠINA CIRIL
HABJAN TOMAŽ LOTRIČ TOMAŽ LUŠINA JOŽE
JELENC FRANC MARENK STANE LUZNAR EVGEN
JELENC JERNEJ MEGUŠAR JANEZ MARENK MATEVŽ
JELENC LEOPOLD MEGUŠAR VINKO POTOČNIK RUDOLF
JELENC MAKS MLINAR FILIP ŠOLAR FRANC
PADLIM V SPOMIN
ŽIVIM V OPOMIN
Po dražgoški bitki so nemški okupatorji 11. in 12. januarja 1942 ustrelili 42 domačinov kot talce, 16 Dražgošanov pa je v letih od 1942 do 1945 padlo v partizanskih vrstah.
Več....
Podatki o padlih borcih:
Janko Frakelj, rojen 29. maja 1916 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 16. marca 1945.
Gabrijel Habjan, rojen 9. oktobra 1924 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 17. februarja 1943.
Janez Habjan, rojen 27. decembra 1909 v Dražgošah, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil v Davči 24. marca 1945.
Rafael Habjan - Janko, rojen 8. oktobra 1922 v Dražgošah, gozdni delavec, partizan od 17. januarja 1943, padel je pri umiku iz sovražnikove zasede pri Gošarju pod Blegošem 24. marca 1945 kot intendant 2. čete 2. bataljona Škofjeloškega odreda.
Peter Hudovernik, rojen 1. avgusta 1925 v Gorjah pri Bledu, gozdni delavec v Dražgošah, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 18. februarja 1945 nad Kropo.
Albin Jelenc, rojen 15. junija 1920 v Dražgošah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 18. novembra 1943 v Dražgošah.
Jožef Lotrič, rojen 19. marca 1920 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ujet, umrl je 20. novembra 1944 v Mauthausnu.
Konrad Lotrič, rojen 19. februarja 1914 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 29. marca 1943 na Rudnem.
Maks Lotrič, rojen 12. februarja 1922 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 25. februarja 1943 pod Svetim Joštom nad Kranjem.
Peter Lotrič, rojen 28. junija 1909 v Dražgošah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 24. aprila 1944 pri Gorici.
Ciril Lušina, rojen 1. julija 1933 v Dražgošah, učenec, ubit je bil 3. novembra 1943 v Dražgošah.
Jože Lušina, rojen 16. februarja 1923 v Dražgošah, kmečki delavec, v partizane je vstopil aprila leta 1943, padel 10. septembra 1943 pri Kostanjevici kot borec Cankarjeve brigade.
Matevž Marenk, rojen 16. septembra 1916 v Dražgošah, žagar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 18. junija 1943 na Ratitovcu.
Rudolf Potočnik, rojen 17. marca 1925 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil decembra leta 1942, ujet in ustreljen je bil 15. avgusta 1943 v Podblici.
Franc Šolar, rojen 1. aprila 1920 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil spomladi leta 1942, padel je 9. oktobra 1944 v Sidražu pri Kamniku.
Podatki za ustreljene talce so opisani pri spomenikih na Jelenščah in Pri cerkvi.
Več....
Podatki o padlih borcih:
Janko Frakelj, rojen 29. maja 1916 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 16. marca 1945.
Gabrijel Habjan, rojen 9. oktobra 1924 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 17. februarja 1943.
Janez Habjan, rojen 27. decembra 1909 v Dražgošah, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil v Davči 24. marca 1945.
Rafael Habjan - Janko, rojen 8. oktobra 1922 v Dražgošah, gozdni delavec, partizan od 17. januarja 1943, padel je pri umiku iz sovražnikove zasede pri Gošarju pod Blegošem 24. marca 1945 kot intendant 2. čete 2. bataljona Škofjeloškega odreda.
Peter Hudovernik, rojen 1. avgusta 1925 v Gorjah pri Bledu, gozdni delavec v Dražgošah, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 18. februarja 1945 nad Kropo.
Albin Jelenc, rojen 15. junija 1920 v Dražgošah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 18. novembra 1943 v Dražgošah.
Jožef Lotrič, rojen 19. marca 1920 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ujet, umrl je 20. novembra 1944 v Mauthausnu.
Konrad Lotrič, rojen 19. februarja 1914 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 29. marca 1943 na Rudnem.
Maks Lotrič, rojen 12. februarja 1922 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 25. februarja 1943 pod Svetim Joštom nad Kranjem.
Peter Lotrič, rojen 28. junija 1909 v Dražgošah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 24. aprila 1944 pri Gorici.
Ciril Lušina, rojen 1. julija 1933 v Dražgošah, učenec, ubit je bil 3. novembra 1943 v Dražgošah.
Jože Lušina, rojen 16. februarja 1923 v Dražgošah, kmečki delavec, v partizane je vstopil aprila leta 1943, padel 10. septembra 1943 pri Kostanjevici kot borec Cankarjeve brigade.
Matevž Marenk, rojen 16. septembra 1916 v Dražgošah, žagar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 18. junija 1943 na Ratitovcu.
Rudolf Potočnik, rojen 17. marca 1925 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil decembra leta 1942, ujet in ustreljen je bil 15. avgusta 1943 v Podblici.
Franc Šolar, rojen 1. aprila 1920 v Dražgošah, gozdni delavec, v partizane je vstopil spomladi leta 1942, padel je 9. oktobra 1944 v Sidražu pri Kamniku.
Podatki za ustreljene talce so opisani pri spomenikih na Jelenščah in Pri cerkvi.
3. Spominsko obeležje na Jelenščah
Spominsko obeležje na Jelenščah je posvečeno dvaindvajsetim ustreljenim domačinom 11. januarja 1942, odkrit je bil leta 1978, dostop do obeležja mimo osrednjega dražgoškega spomenika.
Napis na spomeniku:
Spominsko obeležje na Jelenščah je posvečeno dvaindvajsetim ustreljenim domačinom 11. januarja 1942, odkrit je bil leta 1978, dostop do obeležja mimo osrednjega dražgoškega spomenika.
Napis na spomeniku:
NA TEM MESTU SO
NEMŠKI OKUPATORJI
TRETJI DAN BITKE
11. JANUARJA 1942 OPOLDNE
ZVERINSKO POBILI NAŠE
MOŽE, OČETE, SINOVE, BRATE
IN HČER, KER NISO MOGLI
UNIČITI JUNAŠKIH BORCEV
CANKARJEVEGA BATALJONA.
POMNIK JIM POSTAVLJA
V TRAJEN SPOMIN
KO ZB NOV DRAŽGOŠE.
DNE 29. NOVEMBRA 1978
NEMŠKI OKUPATORJI
TRETJI DAN BITKE
11. JANUARJA 1942 OPOLDNE
ZVERINSKO POBILI NAŠE
MOŽE, OČETE, SINOVE, BRATE
IN HČER, KER NISO MOGLI
UNIČITI JUNAŠKIH BORCEV
CANKARJEVEGA BATALJONA.
POMNIK JIM POSTAVLJA
V TRAJEN SPOMIN
KO ZB NOV DRAŽGOŠE.
DNE 29. NOVEMBRA 1978
Napis na levi strani spomenika: Napis na desni strani spomenika:
LOTRIČ ANTON AMBROŽIČ PRIMOŽ
star 11 let star 67 let
LOTRIČ CIRIL BENEDIČIČ VINKO
star 18 let star 13 let
LOTRIČ FRANC BEŠTER ANTON
star 16 let star 11 let
LOTRIČ FRANC BERCE TOMAŽ
star 60 let star 65 let
LOTRIČ FRANC FRAKELJ PETER
star 17 let star 60 let
padel na begu FRAKELJ ZDRAVKO
LOTRIČ TOMAŽ star 17 let
star 50 let HABJAN JANKO
LOTRIČ JAKOB star 32 let
star 66 let JELENC FRANC
MARENK STANKO star 18 let
star 20 let JELENC LEOPOLD
PETROVIČ ALOJZ star 17 let
star 37 let JELENC MAKS
padel na begu star 21 let
ŠOLAR JAKOB JELENC MATIJA
star 60 let star 51 let
ŠOLAR REZIKA
stara 3 leta
LOTRIČ ANTON AMBROŽIČ PRIMOŽ
star 11 let star 67 let
LOTRIČ CIRIL BENEDIČIČ VINKO
star 18 let star 13 let
LOTRIČ FRANC BEŠTER ANTON
star 16 let star 11 let
LOTRIČ FRANC BERCE TOMAŽ
star 60 let star 65 let
LOTRIČ FRANC FRAKELJ PETER
star 17 let star 60 let
padel na begu FRAKELJ ZDRAVKO
LOTRIČ TOMAŽ star 17 let
star 50 let HABJAN JANKO
LOTRIČ JAKOB star 32 let
star 66 let JELENC FRANC
MARENK STANKO star 18 let
star 20 let JELENC LEOPOLD
PETROVIČ ALOJZ star 17 let
star 37 let JELENC MAKS
padel na begu star 21 let
ŠOLAR JAKOB JELENC MATIJA
star 60 let star 51 let
ŠOLAR REZIKA
stara 3 leta
Tretji dan dražgoške bitke, 11. januarja 1942, so Nemci s topovi silovito napadli Na pečeh in Pri cerkvi. Z mrakom se je Cankarjev bataljon organizirano umaknil na planino Kališnik na zasneženi Jelovici. Le malokdo od Dražgošanov je odšel z njimi, saj mnogi niso pričakovali krutega nemškega maščevanja.
Nemci so na Jelenščah ves popoldan divjali in pobijali domačine, pri Grogovcu so ustrelili štiri vaščane, šestnajst pri Šturmovi hiši, dva vaščana so ustrelili na begu.
Več...
Podatki o ustreljenih:
Primož Ambrožič, rojen 9. junija 1876 v Zalem Logu, gozdni delavec.
Vinko Benedičič, rojen 3. maja 1927 v Podblici, pastir.
Tomaž Berce, rojen 22. decembra 1875 v Dražgošah, gozdni delavec.
Anton Bešter, rojen 22. julija 1930 v Dražgošah, učenec.
Peter Frakelj, rojen 18. februarja 1885 v Dražgošah, delavec.
Zdravko Frakelj, rojen leta 1924 v Dražgošah, gozdni delavec.
Janko Habjan, rojen 19. maja 1909 v Lajšah, gozdni delavec.
Franc Jelenc, rojen 22. novembra 1922 v Dražgošah, gozdni delavec.
Leopold Jelenc, rojen 7. decembra 1924 v Dražgošah, ključavničarski vajenec.
Maks Jelenc, rojen 16. novembra 1920 v Dražgošah, gozdni delavec.
Matija Jelenc, rojen 16. februarja 1889 v Dražgošah, gozdni delavec.
Anton Lotrič, rojen 12. junija 1929 v Dražgošah, učenec.
Ciril Lotrič, rojen 28. junija 1923 v Dražgošah, ključavničarski vajenec.
Franc Lotrič, rojen 2. oktobra 1881 v Dražgošah, gozdni delavec.
Franc Lotrič, rojen 10. septembra 1923 v Dražgošah, tovarniški delavec.
Franc Lotrič, rojen 8. septembra 1925 v Dražgošah, gozdni delavec, padel na begu.
Jakob Lotrič, rojen 22. julija 1875 v Dražgošah, gozdni delavec.
Tomaž Lotrič, rojen 21. decembra 1889 v Dražgošah, gozdni delavec.
Stanislav Marenk, rojen 6. maja 1921 v Dražgošah, gozdni delavec.
Alojz Petrovič, rojen 22. junija 1906 v Gradcu, pekovski pomočnik, padel na begu.
Jakob Šolar, rojen 22. julija 1882 v Kališah, cestar.
Rezka Šolar, rojena 9. avgusta 1938 v Dražgošah, otrok.
Nemci so na Jelenščah ves popoldan divjali in pobijali domačine, pri Grogovcu so ustrelili štiri vaščane, šestnajst pri Šturmovi hiši, dva vaščana so ustrelili na begu.
Več...
Podatki o ustreljenih:
Primož Ambrožič, rojen 9. junija 1876 v Zalem Logu, gozdni delavec.
Vinko Benedičič, rojen 3. maja 1927 v Podblici, pastir.
Tomaž Berce, rojen 22. decembra 1875 v Dražgošah, gozdni delavec.
Anton Bešter, rojen 22. julija 1930 v Dražgošah, učenec.
Peter Frakelj, rojen 18. februarja 1885 v Dražgošah, delavec.
Zdravko Frakelj, rojen leta 1924 v Dražgošah, gozdni delavec.
Janko Habjan, rojen 19. maja 1909 v Lajšah, gozdni delavec.
Franc Jelenc, rojen 22. novembra 1922 v Dražgošah, gozdni delavec.
Leopold Jelenc, rojen 7. decembra 1924 v Dražgošah, ključavničarski vajenec.
Maks Jelenc, rojen 16. novembra 1920 v Dražgošah, gozdni delavec.
Matija Jelenc, rojen 16. februarja 1889 v Dražgošah, gozdni delavec.
Anton Lotrič, rojen 12. junija 1929 v Dražgošah, učenec.
Ciril Lotrič, rojen 28. junija 1923 v Dražgošah, ključavničarski vajenec.
Franc Lotrič, rojen 2. oktobra 1881 v Dražgošah, gozdni delavec.
Franc Lotrič, rojen 10. septembra 1923 v Dražgošah, tovarniški delavec.
Franc Lotrič, rojen 8. septembra 1925 v Dražgošah, gozdni delavec, padel na begu.
Jakob Lotrič, rojen 22. julija 1875 v Dražgošah, gozdni delavec.
Tomaž Lotrič, rojen 21. decembra 1889 v Dražgošah, gozdni delavec.
Stanislav Marenk, rojen 6. maja 1921 v Dražgošah, gozdni delavec.
Alojz Petrovič, rojen 22. junija 1906 v Gradcu, pekovski pomočnik, padel na begu.
Jakob Šolar, rojen 22. julija 1882 v Kališah, cestar.
Rezka Šolar, rojena 9. avgusta 1938 v Dražgošah, otrok.
4. Izpraznjeno grobišče na starem pokopališču
V predelu Dražgoš Pri cerkvi je na starem pokopališču izpraznjeno grobišče, v katerem so bili do leta 1976 pokopani padli borci Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki od 9. do 11. januarja 1942 in takrat ustreljeni domačini. Posmrtne ostanke vseh so prenesli v kostnico, ki je v sklopu centralnega dražgoškega spomenika. Dostop do starega pokopališča je od osrednjega spomenika mimo gostilne Pri Urbanu. Na izpraznjeno grobišče so kasneje postavili novo obeležje.
Napis na obeležju:
V predelu Dražgoš Pri cerkvi je na starem pokopališču izpraznjeno grobišče, v katerem so bili do leta 1976 pokopani padli borci Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki od 9. do 11. januarja 1942 in takrat ustreljeni domačini. Posmrtne ostanke vseh so prenesli v kostnico, ki je v sklopu centralnega dražgoškega spomenika. Dostop do starega pokopališča je od osrednjega spomenika mimo gostilne Pri Urbanu. Na izpraznjeno grobišče so kasneje postavili novo obeležje.
Napis na obeležju:
NA TEM MESTU
SO BILI POKOPANI
USTRELJENI DOMAČINI IN BORCI CANKARJEVEGA
BATALJONA, KI SO PADLI
V DRAŽGOŠKI BITKI OD
9. – 11. JANUARJA 1942
POSMRTNE OSTANKE SO
LETA 1976 PRENESLI V
KOSTNICO OSREDNJEGA
DRAŽGOŠKEGA SPOMENIKA.
SO BILI POKOPANI
USTRELJENI DOMAČINI IN BORCI CANKARJEVEGA
BATALJONA, KI SO PADLI
V DRAŽGOŠKI BITKI OD
9. – 11. JANUARJA 1942
POSMRTNE OSTANKE SO
LETA 1976 PRENESLI V
KOSTNICO OSREDNJEGA
DRAŽGOŠKEGA SPOMENIKA.
5. Spomenik na Zadnji njivi
Spomenik na Zadnji njivi med predeloma Na pečeh in Pri cerkvi je posvečen boju Cankarjevega bataljona od 9. do 11. januarja 1942, sedmim padlim borcem in porušeni vasi Dražgoše. Odkrili so ga leta 1947.
Napis na spomeniku:
Spomenik na Zadnji njivi med predeloma Na pečeh in Pri cerkvi je posvečen boju Cankarjevega bataljona od 9. do 11. januarja 1942, sedmim padlim borcem in porušeni vasi Dražgoše. Odkrili so ga leta 1947.
Napis na spomeniku:
NAJTEŽJE IN NAJBOLJ JUNAŠKO NA GORENJSKEM SE JE BOJEVAL
CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM JOŽETA GREGORČIČA IN
STANETA ŽAGARJA V DNEH OD 9. DO 11. JANUARJA 1942 S TISOČI
NEMŠKEGA VOJAŠTVA, POLICIJE IN GESTAPA.
V TEM HEROJSKEM BOJU SO PADLI
ZAJC IVAN, KRMELJ MAKS, DOLINAR MAKS, KOVAČIČ JANEZ,
ERŽEN MAKS, ŽAKELJ VINKO, BOŽIČ GREGOR.
KER KLJUB OGROMNIM SVOJIM SILAM NEMCI NISO MOGLI UNIČITI
CANKARJEVEGA BATALJONA, SO V ZVERINSKEM BESU ZARADI
PREVELIKIH LASTNIH IZGUB DO ZADNJE HIŠE UNIČILI DRAŽGOŠE.
CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM JOŽETA GREGORČIČA IN
STANETA ŽAGARJA V DNEH OD 9. DO 11. JANUARJA 1942 S TISOČI
NEMŠKEGA VOJAŠTVA, POLICIJE IN GESTAPA.
V TEM HEROJSKEM BOJU SO PADLI
ZAJC IVAN, KRMELJ MAKS, DOLINAR MAKS, KOVAČIČ JANEZ,
ERŽEN MAKS, ŽAKELJ VINKO, BOŽIČ GREGOR.
KER KLJUB OGROMNIM SVOJIM SILAM NEMCI NISO MOGLI UNIČITI
CANKARJEVEGA BATALJONA, SO V ZVERINSKEM BESU ZARADI
PREVELIKIH LASTNIH IZGUB DO ZADNJE HIŠE UNIČILI DRAŽGOŠE.
Cankarjev bataljon je v tridnevni bitki v Dražgošah od 9. do 12. januarja 1942 izbojeval eno največjih partizanskih zmag na Slovenskem. Bojeval se je z veliko številčnejšim in tehnično bolje opremljenim sovražnikom in z zelo hudo zimo, vendar ob veliki podpori vaščanov Dražgoš. Cankarjev bataljon je imel devet mrtvih in enajst ranjenih, največ žrtev je bilo med mitraljezci, saj jih je padlo pet, štirje so bili njihovi pomočniki. Nemci so pobili 41 vaščanov, požgali in z miniranjem porušili vas do tal.
Več...
Podatki o padlih borcih:
Gregor Božič, rojen 4. decembra 1912 v Gabrju pri Novem mestu, zidar, borec Cankarjevega bataljona (CB) od 7. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941, padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942.
Boštjan Jezeršek, rojen 20. januarja 1902 v Stari Oselici, mizar, borec CB od 13. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Janez Kovačič, rojen 21. januarja 1916 v Radohovi vasi pri Pivki, delavec, borec CB od 7. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od 22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je umrl v Podlonku.
Stane Škofic, rojen leta 1915 v Mengšu, železničar, borec Mengeško-Moravške čete, nato borec CB, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Ivan Zajc, rojen leta 1905 v Zgornjih Gameljnah, delavec, borec Rašiške čete, od decembra 1941 borec CB, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Več...
Podatki o padlih borcih:
Gregor Božič, rojen 4. decembra 1912 v Gabrju pri Novem mestu, zidar, borec Cankarjevega bataljona (CB) od 7. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941, padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942.
Boštjan Jezeršek, rojen 20. januarja 1902 v Stari Oselici, mizar, borec CB od 13. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Janez Kovačič, rojen 21. januarja 1916 v Radohovi vasi pri Pivki, delavec, borec CB od 7. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od 22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je umrl v Podlonku.
Stane Škofic, rojen leta 1915 v Mengšu, železničar, borec Mengeško-Moravške čete, nato borec CB, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.
Ivan Zajc, rojen leta 1905 v Zgornjih Gameljnah, delavec, borec Rašiške čete, od decembra 1941 borec CB, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
6. Osrednji spomenik v Dražgošah
Osrednji spomenik Na Lopati v Dražgošah je posvečen 41 domačinom in padlim borcem Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki januarja 1941. Odkrili so ga leta 1976, načrt je izdelal arhitekt Boris Kobe, avtor plastike je akademski kipar Stojan Batič, avtor mozaika akademski slikar Ive Šubic, besedilo je napisal akademik Josip Vidmar.
Napis na plošči:
Osrednji spomenik Na Lopati v Dražgošah je posvečen 41 domačinom in padlim borcem Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki januarja 1941. Odkrili so ga leta 1976, načrt je izdelal arhitekt Boris Kobe, avtor plastike je akademski kipar Stojan Batič, avtor mozaika akademski slikar Ive Šubic, besedilo je napisal akademik Josip Vidmar.
Napis na plošči:
V
ČAST
IN
TRAJEN SPOMIN
NA
VELIKI BOJ
SLOVENSKEGA LJUDSTVA
ZA
OBSTOJ IN SVOBODO
NA
PADLE IN PREŽIVELE JUNAKE
CANKARJEVEGA BATALJONA
KI SO
9. 10. IN 11. JANUARJA 1942
NA TEM KRAJU
IZBOJEVALI VELIKO ZMAGO
SLOVENSKIH PARTIZANOV
NAD
NACISTIČNIMI KRVNIKI
DRAŽGOŠE
1976
V KOSTNICI LEŽI
8 BORCEV IZ DRAŽGOŠKE
BITKE IN 40 VAŠČANOV,
ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA
ČAST
IN
TRAJEN SPOMIN
NA
VELIKI BOJ
SLOVENSKEGA LJUDSTVA
ZA
OBSTOJ IN SVOBODO
NA
PADLE IN PREŽIVELE JUNAKE
CANKARJEVEGA BATALJONA
KI SO
9. 10. IN 11. JANUARJA 1942
NA TEM KRAJU
IZBOJEVALI VELIKO ZMAGO
SLOVENSKIH PARTIZANOV
NAD
NACISTIČNIMI KRVNIKI
DRAŽGOŠE
1976
V KOSTNICI LEŽI
8 BORCEV IZ DRAŽGOŠKE
BITKE IN 40 VAŠČANOV,
ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA
Cankarjev bataljon se je s spretnim manevrom z vrhov Poljanske doline z nekaj več kot dvesto borci 28. decembra 1941 spet vrnil v Selško dolino in se utaboril v Dražgošah. Hotel se je odpočiti, se urediti, pripraviti na nove boje in utrditi mlade partizanske vrste. V bataljonu so čas do nemškega napada izkoristili za vojaško in politično vzgojo, pa tudi za politično delo med prebivalstvom.
Nemški okupator je medtem pripravil dodatne bataljone policije in vojske ter 9. januarja 1942 z več kot 2500 možmi pričel napadati položaje Cankarjevega bataljona v Dražgošah na tri kilometre dolgi fronti. Naslednji dan so napadli z močnejšimi topovi in 11. januarja jim je pod zaščito mitralješkega in topovskega ognja uspel preboj do vasi. Borci Cankarjevega bataljona so se zvečer z delom prebivalstva umaknili na planino Kališnik.
Boji v Dražgošah so trajali tri dni, a sovražnik ni mogel razbiti bataljona. Zato je pobil 41 Dražgošanov, požgal in z miniranjem porušil vas, preživele pa pregnal. Cankarjev bataljon je imel v bitki 16 ranjenih in 9 mrtvih borcev, več pa jih je padlo 13. januarja 1942 na Mošenjski planini – 12 borcev. Okupator je v Dražgošah imel prek 200 mrtvih in ranjenih.
Odmev dražgoške bitke ni odjeknil samo po vsej Sloveniji, temveč tudi drugod po Evropi. To je bil dotlej v Sloveniji prvi tako velik in tudi najbolj ogorčen boj proti silovitemu nasprotniku. Dražgoše so bile plamenica upora za vso Gorenjsko in dokaz nemoči nemškega orožja.
Nemški okupator je medtem pripravil dodatne bataljone policije in vojske ter 9. januarja 1942 z več kot 2500 možmi pričel napadati položaje Cankarjevega bataljona v Dražgošah na tri kilometre dolgi fronti. Naslednji dan so napadli z močnejšimi topovi in 11. januarja jim je pod zaščito mitralješkega in topovskega ognja uspel preboj do vasi. Borci Cankarjevega bataljona so se zvečer z delom prebivalstva umaknili na planino Kališnik.
Boji v Dražgošah so trajali tri dni, a sovražnik ni mogel razbiti bataljona. Zato je pobil 41 Dražgošanov, požgal in z miniranjem porušil vas, preživele pa pregnal. Cankarjev bataljon je imel v bitki 16 ranjenih in 9 mrtvih borcev, več pa jih je padlo 13. januarja 1942 na Mošenjski planini – 12 borcev. Okupator je v Dražgošah imel prek 200 mrtvih in ranjenih.
Odmev dražgoške bitke ni odjeknil samo po vsej Sloveniji, temveč tudi drugod po Evropi. To je bil dotlej v Sloveniji prvi tako velik in tudi najbolj ogorčen boj proti silovitemu nasprotniku. Dražgoše so bile plamenica upora za vso Gorenjsko in dokaz nemoči nemškega orožja.
7. Spominska plošča kurirjem na osnovni šoli
Spominska plošča na osnovni šoli v Dražgošah, Na pečeh, je posvečena kurirski postaji G-20 druge relejne linije. Odkrita je bila leta 1980.
Napis na plošči:
Spominska plošča na osnovni šoli v Dražgošah, Na pečeh, je posvečena kurirski postaji G-20 druge relejne linije. Odkrita je bila leta 1980.
Napis na plošči:
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G –20
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G –20
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
Postaja G-20 je delovala od konca aprila do avgusta 1944 v širši okolici Dražgoš, sedež je imela nad vasjo Rudno pod Novakovo kmetijo. Povezana je bila s postajami G-1 pri Podlonku, G-12 in G-16 na javki v Selških Lajšah ter z G-2 na javki na Mosteh. Med najpomembnejšimi razlogi za ustanovitev te postaje je bila nastanitev sedeža oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko na Dražgoški gori in drugih družbenopolitičnih organov v tem okolišu ter neposredna bližina bolnišnice Zadnja rezerva v Brsnicah in tehnike Drava v grapi nad Rudnim. V kurirski postaji G-20 je bilo 9 kurirjev, njen komandir je bil Alojz Lotrič.
8. Spominska plošča na Bičkovi skali
Spominska plošča na Bičkovi skali (na Jelenci) je posvečena uspešnim bojem Bičkovega voda med dražgoško bitko. Odkrita je bila leta 1981 nad predelom Na pečeh ob cesti na Jelovico.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Bičkovi skali (na Jelenci) je posvečena uspešnim bojem Bičkovega voda med dražgoško bitko. Odkrita je bila leta 1981 nad predelom Na pečeh ob cesti na Jelovico.
Napis na plošči:
V DRAŽGOŠKI BITKI JE BILA
BIČKOVA SKALA
BOJNI POLOŽAJ BIČKOVEGA VODA
NA TEM POLOŽAJU
SO BORCI 9., 10. IN 11. JANUARJA 1942
USPEŠNO ODBIJALI NAPADE SOVRAŽNIKA
POSTAVIL TABORNIŠKI ODRED BIČKOVE SKALE
18. APRILA 1981
BIČKOVA SKALA
BOJNI POLOŽAJ BIČKOVEGA VODA
NA TEM POLOŽAJU
SO BORCI 9., 10. IN 11. JANUARJA 1942
USPEŠNO ODBIJALI NAPADE SOVRAŽNIKA
POSTAVIL TABORNIŠKI ODRED BIČKOVE SKALE
18. APRILA 1981
10. januarja 1942 so Nemci ob podpori topov s pehoto prodrli do prvih hiš v Dražgošah in potisnili Cankarjevcev na višje ležeče položaje. Brata Franc in Henrik Biček sta se s svojim vodom povzpela na skalo Jelenca in se krčevito borila z nemškimi oddelki, ki so prihajali prek Slemena. Nemcem je šele opoldne uspelo zabiti klin med Bičkovim vodom in ostalimi partizanskimi položaji. Biček je ugotovil, da bo njegov vod obkoljen, če se pravočasno ne izvleče. Svoj vod je premaknil na položaje nad vas pod Dražgoško goro in od tam zadrževal sovražnika, od tam pa se je z mrakom umaknil po gozdni poti na Jelovico.
Skala Jelenca, s katere je Bičkov vod tako uspešno zadrževal nemško prodiranje v Dražgoše, je dobila ime Bičkova skala.
Skala Jelenca, s katere je Bičkov vod tako uspešno zadrževal nemško prodiranje v Dražgoše, je dobila ime Bičkova skala.
9. Spominski kamen na Mosteh na Jelovici
Spominski kamen na Mosteh na Jelovici je posvečen posvetovanju partijskih in drugih predstavnikov Gorenjske 14. maja 1944. Dostop do obeležja je iz Dražgoš in Rastovke. Odkrili so ga leta 1954.
Napis na plošči spominskega obeležja:
Spominski kamen na Mosteh na Jelovici je posvečen posvetovanju partijskih in drugih predstavnikov Gorenjske 14. maja 1944. Dostop do obeležja je iz Dražgoš in Rastovke. Odkrili so ga leta 1954.
Napis na plošči spominskega obeležja:
NA TEM KRAJU SE JE VRŠILO
14. 5. 1944 POSVETOVANJE VSEH
PARTIJSKIH IN DRUGIH
PREDSTAVNIKOV GORENJSKE
POSVETOVANJE JE ORGANIZIRAL
OBLASTNI KOMITE KPS GORENJSKE
tyle='text-align:center'>
POSTAVIL TABORNIŠKI ODRED BIČKOVE SKALE
18. APRILA 1981
14. 5. 1944 POSVETOVANJE VSEH
PARTIJSKIH IN DRUGIH
PREDSTAVNIKOV GORENJSKE
POSVETOVANJE JE ORGANIZIRAL
OBLASTNI KOMITE KPS GORENJSKE
tyle='text-align:center'>
POSTAVIL TABORNIŠKI ODRED BIČKOVE SKALE
18. APRILA 1981
Zaradi naglega razvoja OF in celotnega narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem v letih 1943 in 1944 je bila 13. in 14. maja 1944 konferenca gorenjskih aktivistov OF. Izvoljen je bil pokrajinski odbor OF za Gorenjsko s sekretarjem Maksom Krmeljem - Matijo. Razpravljali so o ukrepih za pospeševanje osvobodilnega boja, o graditvi ljudske oblasti in o mobilizaciji vseh sil za osvobodilni boj na Gorenjskem. Posvetovanja so se udeležili tudi vidni slovenski politični in vojaški funkcionarji Bogdan Osolnik, Lidija Šentjurc, dr. Aleš Bebler, Boris Kraigher in Viktor Avbelj.
Po posvetovanju aktivistov je sledila še prva konferenca Delavske enotnosti, izvolili so pokrajinski odbor Delavske enotnosti s sekretarjem Andrejem Stegnarjem. Po končani pokrajinski konferenci so bile še konference po okrožjih.
Po posvetovanju aktivistov je sledila še prva konferenca Delavske enotnosti, izvolili so pokrajinski odbor Delavske enotnosti s sekretarjem Andrejem Stegnarjem. Po končani pokrajinski konferenci so bile še konference po okrožjih.
10. Spominsko obeležje pod Jelenovim vrhom na Jelovici
Spominsko obeležje pri gozdarski koči pod Jelenovim vrhom na Jelovici je posvečeno padlemu komisarju Selške čete Mirku Šušteršiču in njegovemu neznanemu soborcu, ki sta na tem mestu padla 9. septembra 1942. Dostop do obeležja je iz Dražgoš, obeležje so odkrili leta 1947.
Napis na obeležju:
Spominsko obeležje pri gozdarski koči pod Jelenovim vrhom na Jelovici je posvečeno padlemu komisarju Selške čete Mirku Šušteršiču in njegovemu neznanemu soborcu, ki sta na tem mestu padla 9. septembra 1942. Dostop do obeležja je iz Dražgoš, obeležje so odkrili leta 1947.
Napis na obeležju:
9. IX. 1942
TUKAJ PADEL V BOJU
IN S SVOJIM TOVARIŠEM TU
POČIVA
MIRKO ŠUŠTERŠIČ
VISOKOŠOLEC IZ LJUBLJANE
* 4. XI. 1922
TUKAJ PADEL V BOJU
IN S SVOJIM TOVARIŠEM TU
POČIVA
MIRKO ŠUŠTERŠIČ
VISOKOŠOLEC IZ LJUBLJANE
* 4. XI. 1922
Poleti 1942 so Nemci hajkali po poljanskih in selških hribih proti 2. grupi odredov, ki se je prebijala iz Ljubljanske pokrajine prek Gorenjske na Štajersko, in enotam Poljanskega bataljona. Po blegoški borbi avgusta 1942 je sledila še hajka v septembru 1942 po Jelovici.
Na Jelovici se je Selška četa Poljanskega bataljona 9. septembra znašla v sovražnikovem obroču na Lipniški planini; padlo je 28 borcev in Jože Gregorčič , komandant 1. grupe odredov. Med prebojem preživelih borcev proti Dražgoški gori sta pod Jelenovim vrhom padla še komisar Selške čete Mirko Šušteršič, visokošolec iz Ljubljane, rojen 4. novembra 1922, in njegov neznani tovariš. Na tem mestu sta tudi pokopana.
Na Jelovici se je Selška četa Poljanskega bataljona 9. septembra znašla v sovražnikovem obroču na Lipniški planini; padlo je 28 borcev in Jože Gregorčič , komandant 1. grupe odredov. Med prebojem preživelih borcev proti Dražgoški gori sta pod Jelenovim vrhom padla še komisar Selške čete Mirko Šušteršič, visokošolec iz Ljubljane, rojen 4. novembra 1922, in njegov neznani tovariš. Na tem mestu sta tudi pokopana.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem