POLAGANJE VENCA NA JAMNIKU NAD ŠKOFJO LOKO
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto vsako leto pripravi slovesnost, na kateri se zbrani poklonijo spominu na škofjeloško četo in prve ljubljanske prostovoljce, ki so se leta 1942 po umiku iz Dražgoš zatekli na zapuščeno Jamnikovo domačijo. Tam so preživeli skoraj mesec dni, za tem pa so jih odkrile okupatorjeve sile, jih napadle in v spopadu ubile sedem mož.
Letos smo se zbrali v soboto, 16. marca 2024 in se z avtomobili odpeljali do kmetije pri Žirovniku. Od tam smo se peš odpravili do kraja tragičnega dogodka, kjer se je ob 11. uri pričel kulturni program, sestavljen iz recitacij in krajšega nagovora, vključeval pa je tudi glasbeno točko. Padlim žrtvam smo v spomin položili lovorjev venec. Udeleženci slovesnosti so s svojo prisotnostjo opomnili na pomen hrabrosti in poguma tistih, ki so za prihodnost naroda dali svoje življenje. Njihova žrtev ne sme nikoli zbledeti v pozabo!
Letos smo se zbrali v soboto, 16. marca 2024 in se z avtomobili odpeljali do kmetije pri Žirovniku. Od tam smo se peš odpravili do kraja tragičnega dogodka, kjer se je ob 11. uri pričel kulturni program, sestavljen iz recitacij in krajšega nagovora, vključeval pa je tudi glasbeno točko. Padlim žrtvam smo v spomin položili lovorjev venec. Udeleženci slovesnosti so s svojo prisotnostjo opomnili na pomen hrabrosti in poguma tistih, ki so za prihodnost naroda dali svoje življenje. Njihova žrtev ne sme nikoli zbledeti v pozabo!
SPOMINSKA SLOVESNOST V VASI JAMNIK
V vasi Jamnik na obrobju Jelovice, je bila 29.februarja spominska slovesnost ob 80.letnici požiga vasi. V spomin na ta tragičen dogodek in padlim v NOB iz vasi Jamnik, Podblica, Nemilje, Njivica in Rovte so domačini iz Jamnika pripravili sočutno slovesnost. Učenci iz podružnične šole Podblica z učiteljico Katjo so doživeto obudili spomine na tiste čase. Poleg lokalnih govornikov je prisotne pozdravil tudi župan Kranja. Slavnostna govornica je bila Mira Hladnik. ki je opisala tragične dogodke tistih časov in se dotaknila tudi današnjih z vojno grozečih časov. Program je obogatila vokalno instrumentalna skupina BIS in mladi trombonist. Na slovesnosti je sodelovalo veliko praporščakov iz sosednjih občin. Na koncu pa so domačini pripravili druženje ob pasulju in čaju.
(besedilo in slike: Srečo Rovšek)
(besedilo in slike: Srečo Rovšek)
SLOVESNOST V SPOMIN PETDESETIM USTRELJENIM TALCEVM ZA KAMNITNIKOM
Občina Škofja Loka in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka sta v petek 09.februarja pripravili spominsko slovesnost pri spomeniku za Kamnitnikom. Pred 80. leti so nemški okupatorji na tem mestu ustrelili 50 talcev. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas. Na slovesnosti so sodelovali poleg praporščakov še Mestna godba Škofja Loka, glasbenika Anton Habjan in Jernej Jemc, recitator Bojan Trampuš. Povezovalka je bila Monika Tavčar.
Srečo Rovšek
Srečo Rovšek
pARTIZANSKE SMUČINE '45 - CERKNO
PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE - DRAŽGOŠE 2024
67. prireditev Po stezah partizanske Jelovice ob 82. obletnici dražgoške bitke je potekala v nedeljo, 14. januarja 2024, ob 12. uri pri osrednjem spomeniku v Dražgošah. Na prireditvi smo se spominjali dražgoške bitke - ene večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji, ko se je Cankarjev bataljon spopadel z Nemci v Dražgošah, kar je imelo zgodovinski pomen za celo Evropo.
Letošnja slovesnost s svojim glavnim sporočilom »Z uporom in bojem do svobode« je potekala ob spominjanju na misli nekdanjih slavnostnih govornikov, skozi recitacije pa smo se poklonili pesniku, prevajalcu in dramatiku Vladimirju Pavščiču – Mateju Boru.
V programu so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Izola pod vodstvom Antona Baloha, dramska igralka Lina Akif in igralec Loškega odra Bojan Trampuš ter Združeni pevski zbor Osnovnih šol Dravlje in Šentvid pod vodstvom Andreje Kozlevčar. Program je povezoval Jan Bertoncelj.
Kot slavnostni govornik je nastopil Matjaž Nemec, poslanec Evropskega parlamenta.
Letošnja slovesnost s svojim glavnim sporočilom »Z uporom in bojem do svobode« je potekala ob spominjanju na misli nekdanjih slavnostnih govornikov, skozi recitacije pa smo se poklonili pesniku, prevajalcu in dramatiku Vladimirju Pavščiču – Mateju Boru.
V programu so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Izola pod vodstvom Antona Baloha, dramska igralka Lina Akif in igralec Loškega odra Bojan Trampuš ter Združeni pevski zbor Osnovnih šol Dravlje in Šentvid pod vodstvom Andreje Kozlevčar. Program je povezoval Jan Bertoncelj.
Kot slavnostni govornik je nastopil Matjaž Nemec, poslanec Evropskega parlamenta.
RDEČI OKTOBER V ŽIREH
Tako je žirovski filozof in publicist Miha Naglič poimenoval niz dogodkov, ki so se oktobra 1943 zgodili v Žireh – 23. oktobra smo beležili odhod okupatorja iz Žirov in 24. oktobra istega leta ustanovitev narodnoosvobodilnega odbora na Ledinici pri Žireh, prvega na Gorenjskem. Krajevni odbor ZB NOB Žiri in Muzejsko društvo Žiri sta s pomočjo Občine Žiri osnovala dve prireditvi, vezane na čas izpred 80-tih let.
Ker je ta del žirovske zgodovine zadnje čase bolj sramežljivo kukal izpod novodobnega prahu pozabe, smo se predstavniki omenjenih ustanov odločili, da letošnji oktober posvetimo oživljanju in populariziranju teh pomembnih zgodovinskih trenutkov. Zato smo v Muzeju Žiri 19. oktobra odprli zgodovinsko razstavo Žiri in narodnoosvobodilno gibanje v času druge svetovne vojne. Avtorica razstave, krajanka dr. Maja Vehar, je pregled dogajanja med drugo svetovno vojno z bogatim fotografskim gradivom prikazala na devetih panojih, s čimer je delno zapolnila vrzel pregleda žirovske zgodovine, ki je predstavljena v muzeju. Odprtju smo primaknili še podelitev literarnih nagrad učencem OŠ Žiri, ki so sodelovali na natečaju z naslovom Čas, ki ga ne smemo pozabiti.
V soboto, 21. 10. 2023 ob 18.00 smo priredili občinsko proslavo z bogatim kulturnim programom v Dvorani DPD Svoboda Žiri in prav z njo obeležili 80-letnico odhoda okupatorja iz Žirov. Za osrednjega govorca smo poprosili dr. Mirana Hladnika, ki je vsebino svojega govora pripel na svoje raziskovanje partizanskih spomenikov. Pričakovano se je najdlje zadržal pri spomeniku pobitih talcev v Mršaku in partizanki Drini, narodni herojinji Mihaeli Škapin, na Žirovskem vrhu. Poslušalce je pritegnil s temo svobode, s katero je začel in tudi končal govor, in sicer z odločnim ne vojni, vojnim hujskačem in trgovcem z orožjem. Zbrane sta nagovorila tudi gostitelja: Ivan Albreht, predsednik KO ZB NOB Žiri, in župan Občine Žiri Franci Kranjc.
V kulturnem program smo prepletli nastope lokalnih in zunanjih umetnikov, s čimer smo lahko bolje poudarili pomen tega praznika in nenazadnje privabili publiko. V goste smo povabili Zorana Predina, ki je z venčkom že skoraj ponarodelih partizanskih pesmih na samem začetku ugrel publiko. Ženski pevski zbor Kombinat je to storil na koncu prireditve tudi s pomočjo mladih glasov Mladinskega in otroškega pevskega zbora OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas pod dirigentskim vodstvom Neže Erznožnik. Darja Švajger Mohorič je s pesmijo uvedla prireditev: tako s slovensko himno kot z Jenkovo Lipo, ki predstavlja simbolni začetek narodovega upora. Ključni del programa je sestavljala partizanska lirika, ki jo je 1985 zbrala in v Žirovskem občasniku objavila ddr. Marija Stanonik pod naslovom Narodnoosvobodilno pesništvo od 41-45 na Žirovskem. Poetična sporočila smo podkrepili s pričevanji kar enajstih pričevalcev, ki so vojno doživljali v rani mladosti ali celo otroštvu. Spomine Nade Aleš, Julke Kokelj, Antonije Mrovlje, Ivanke Jereb, Dragovana Justina, Tinke Markelj, Jože in Toneta Oblaka, Vinka Podobnika, Ivane Šuler in Janeza Žaklja smo spletli v pet nekajminutnih videoblokov, ki so publiki približali čas, ki ga ne smemo pozabiti. Prav to pa je bila tema literarnega natečaja, na katerega je prozna in lirska besedila pisalo kar 86 žirovskih osnovnošolcev. Najboljši med njimi so bili tudi nagrajeni, med tem ko so bile najboljše pesmi avtorjev Maksa Kosmača, Lie Krvina, Vida Koklja in Gala Marklja izvedene na proslavi, saj so odlično sovpadle z njeno vsebino kot odziv mladih na obhajane čase.
Poseben slavnostni prizvok celotni prireditvi je dodala Pihalna godba Alpina Žiri, ki je s številnimi partizanskimi koračnicami sprejela publiko od prihodu na prizorišče, pospremila praporščake na oder in nas spodbudnimi ritmi pospremila ob odhodu iz dvorane. Ob ritmih koračnice se je publika, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, še bolj prešerno ustavila ob kozarčku in klepetu, kjer smo zadovoljni premlevali misli ob dogodku z domačini in gosti, ki so v prijateljskih delegacijah zveze borcev prišli iz različnih koncev Slovenije.
Prireditelji in gostje smo si bili družni, da je proslava uspela zaradi odličnega odziva številne publike ter premišljeno povezovalnega programa, tako da je večer izzvenel v pravi občinski dan spomina, kakor ga po sili razmer po novem imenujemo. Ena izmed mnogih zmag tega dne je bila tudi zaveza, da se v duhu pretekle odločnosti in svobodoljubja v prihodnje bolj smelo lotevamo obeleževanja praznika, ki nam je lahko v ponos, pa naj nam bo še v spodbudo.
Maja Justin Jerman
Fotografije: Foto Viktor Žiri
Ker je ta del žirovske zgodovine zadnje čase bolj sramežljivo kukal izpod novodobnega prahu pozabe, smo se predstavniki omenjenih ustanov odločili, da letošnji oktober posvetimo oživljanju in populariziranju teh pomembnih zgodovinskih trenutkov. Zato smo v Muzeju Žiri 19. oktobra odprli zgodovinsko razstavo Žiri in narodnoosvobodilno gibanje v času druge svetovne vojne. Avtorica razstave, krajanka dr. Maja Vehar, je pregled dogajanja med drugo svetovno vojno z bogatim fotografskim gradivom prikazala na devetih panojih, s čimer je delno zapolnila vrzel pregleda žirovske zgodovine, ki je predstavljena v muzeju. Odprtju smo primaknili še podelitev literarnih nagrad učencem OŠ Žiri, ki so sodelovali na natečaju z naslovom Čas, ki ga ne smemo pozabiti.
V soboto, 21. 10. 2023 ob 18.00 smo priredili občinsko proslavo z bogatim kulturnim programom v Dvorani DPD Svoboda Žiri in prav z njo obeležili 80-letnico odhoda okupatorja iz Žirov. Za osrednjega govorca smo poprosili dr. Mirana Hladnika, ki je vsebino svojega govora pripel na svoje raziskovanje partizanskih spomenikov. Pričakovano se je najdlje zadržal pri spomeniku pobitih talcev v Mršaku in partizanki Drini, narodni herojinji Mihaeli Škapin, na Žirovskem vrhu. Poslušalce je pritegnil s temo svobode, s katero je začel in tudi končal govor, in sicer z odločnim ne vojni, vojnim hujskačem in trgovcem z orožjem. Zbrane sta nagovorila tudi gostitelja: Ivan Albreht, predsednik KO ZB NOB Žiri, in župan Občine Žiri Franci Kranjc.
V kulturnem program smo prepletli nastope lokalnih in zunanjih umetnikov, s čimer smo lahko bolje poudarili pomen tega praznika in nenazadnje privabili publiko. V goste smo povabili Zorana Predina, ki je z venčkom že skoraj ponarodelih partizanskih pesmih na samem začetku ugrel publiko. Ženski pevski zbor Kombinat je to storil na koncu prireditve tudi s pomočjo mladih glasov Mladinskega in otroškega pevskega zbora OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas pod dirigentskim vodstvom Neže Erznožnik. Darja Švajger Mohorič je s pesmijo uvedla prireditev: tako s slovensko himno kot z Jenkovo Lipo, ki predstavlja simbolni začetek narodovega upora. Ključni del programa je sestavljala partizanska lirika, ki jo je 1985 zbrala in v Žirovskem občasniku objavila ddr. Marija Stanonik pod naslovom Narodnoosvobodilno pesništvo od 41-45 na Žirovskem. Poetična sporočila smo podkrepili s pričevanji kar enajstih pričevalcev, ki so vojno doživljali v rani mladosti ali celo otroštvu. Spomine Nade Aleš, Julke Kokelj, Antonije Mrovlje, Ivanke Jereb, Dragovana Justina, Tinke Markelj, Jože in Toneta Oblaka, Vinka Podobnika, Ivane Šuler in Janeza Žaklja smo spletli v pet nekajminutnih videoblokov, ki so publiki približali čas, ki ga ne smemo pozabiti. Prav to pa je bila tema literarnega natečaja, na katerega je prozna in lirska besedila pisalo kar 86 žirovskih osnovnošolcev. Najboljši med njimi so bili tudi nagrajeni, med tem ko so bile najboljše pesmi avtorjev Maksa Kosmača, Lie Krvina, Vida Koklja in Gala Marklja izvedene na proslavi, saj so odlično sovpadle z njeno vsebino kot odziv mladih na obhajane čase.
Poseben slavnostni prizvok celotni prireditvi je dodala Pihalna godba Alpina Žiri, ki je s številnimi partizanskimi koračnicami sprejela publiko od prihodu na prizorišče, pospremila praporščake na oder in nas spodbudnimi ritmi pospremila ob odhodu iz dvorane. Ob ritmih koračnice se je publika, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, še bolj prešerno ustavila ob kozarčku in klepetu, kjer smo zadovoljni premlevali misli ob dogodku z domačini in gosti, ki so v prijateljskih delegacijah zveze borcev prišli iz različnih koncev Slovenije.
Prireditelji in gostje smo si bili družni, da je proslava uspela zaradi odličnega odziva številne publike ter premišljeno povezovalnega programa, tako da je večer izzvenel v pravi občinski dan spomina, kakor ga po sili razmer po novem imenujemo. Ena izmed mnogih zmag tega dne je bila tudi zaveza, da se v duhu pretekle odločnosti in svobodoljubja v prihodnje bolj smelo lotevamo obeleževanja praznika, ki nam je lahko v ponos, pa naj nam bo še v spodbudo.
Maja Justin Jerman
Fotografije: Foto Viktor Žiri
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V ŽIREH
Žiri, 1. november 2023
KO ZB NOB Žiri je izvedlo komemoracijo 1. 11. 2023 ob 10.00 na pokopališču Dobračeva v Žireh pri spomeniku ob skupnem partizanskem grobišču in žrtvam nasilja v okolici Žirov. Na komemoraciji so nastopali Pihalni orkester Alpina Žiri, žirovska dijaka Neja Petrnel in Marcel Trček. Recitirala sta Kajuhovi "Naša pesem" in "Ko človek bo človeka prepoznal. Predsednik KO ZB NOB Žiri je v nagovoru poudaril, da so se v boj za svobodo odpravljali tako učitelji, kmetje, delavci, študentje, ter matere in očetje, največkrat v neznano, za boljšo prihodnost, za nas in za prihodnje generacije. Spomnil je tudi na besede Mirana Hladnika, slavnostnega govorca na prireditvi ob 80. obletnici odhoda okupatorja iz Žirov - ko je pozval vse »... svobodne, čuteče in odgovorne ljudi, da bodimo aktivni državljani in uporabimo spoznanja iz zgodovine, zdravo pamet, pogum in srce, dana vsakem koraku pozivom na vojno rečemo ne, prav tako pa trgovcem z orožjem in vsem, ki hujskajo k vojni ...«.
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V DRAŽGOŠAH
Dražgoše, 29. oktober 2023
Krajevna organizacija ZB NOB Dražgoše je v nedeljo, 29. oktobra 2023, pri spomeniku NOB v Dražgošah organizirala komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Padlim smo se poklonili s polaganjem venca in skupaj s prisotnimi počastili spomin na vse, ki so se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda.
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V POLJANAH
Poljane, 1. november 2023
1. novembra 2023, je ob 9. uri v Poljanah pri spomeniku NOB potekala komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Krajevna organizacija Gorenja vas-Poljane je pripravila krajši kulturni program. Zbrani so se padlim poklonili s polaganjem venca.
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V ŠKOFJI LOKI
Škofja Loka, 30. oktober 2023
V nedeljo, 30. oktobra 2023, smo pred Domom ZB v Škofji Loki obeležili dan spomina na mrtve. Padlim in vsem žrtvam NOB v letih 1941–1945 smo se poklonili s položitvijo vencev. Komemoracijo je povezoval Gašper Murn, za glasbeni program pa so poskrbeli Mestni pihalni orkester Škofja Loka in učenci ter učenke Glasbene šole Škofja Loka. Skupaj z vsemi prisotnimi smo počastili spomin na junake, ki so s svojim pogumom omogočili zmago nad nacifašizmom.
POHOD NA KOMELJ
SREČANJE OB DNEVU BORCA NA KRIŽNI GORI
Ob 80. obletnici bitke na Sutjeski so v Dolino herojev prispeli antifašisti iz vseh delov nekdanje Jugoslavije
V Dolini junakov, v Tjentištu, so 17. 6. 2023 praznovali 80. obletnico bitke na Sutjeski, kjer so se zbrali predstavniki številnih združenj. Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka je v ta namen od 15. 6. 2023 do 18. 6. 2023 organizirala 4 dnevni izlet v BIH.
Prvi dan smo obiskali Koncentracijsko taborišče Jasenovac. Taborišče je bilo ustanovljeno avgusta leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz Sarajeva, in razpuščeno aprila leta 1945. Namenjeno je bilo predvsem uničevanju Srbov, vendar so v njem umrli tudi številni Hrvati, Romi, Judje in Slovenci. Jasenovac je bil kompleks petih večjih in treh manjših taborišč razmetanih v relativni medsebojni bližini v krogu 240 kilometrov ob bregu reke Save.
Na mestu za to v samem spomeniku, ki se imenuje CVET (avtor Bogdan Bogdanović- 1966) smo položili venec in žrtve počastili z minuto molka.
V popoldanskem času smo obiskali Narodni park Kozara. V mesecu juniju in juliju 1942 je bila na tem področju velika bitka med partizani in silami osi. V obroču se je znašlo tudi 80.000 prebivalcev tega področja.
V centralnem delu nacionalnega parka na planoti Mrakovica je postavljen kompleks s 34 m visokim spomenikom vsem padlim in ubitim v tej ofenzivi. Avtor spomenika je Dušan Džamonja, postavljen pa je bil leta 1972.
Naslednji dan se nam je pridružil Mirsad Ćatić, odpeljali smo se v spominski park VRA(T)CA. Spominski park se nahaja na obronkih Trebevića v okolici avstroogrske trdnjave, ki so jo zgradili koncem 19 stoletja.
Med drugo svetovno vojno je področje s trdnjavo služilo NDH, ki je v tem času okupirala Bosno, kot mesto, kjer so streljali prebivalce Sarajeva. Ker so Vraca postala sinonim za odpor in boj državljanov proti fašizmu, je bil zgrajen Spominski park, ki je bil odprt 25. novembra 1981, trdnjava pa je dobila namen muzeja. V atriju je vpisanih 9.091 imen vojnih žrtev, ki so padle v Sarajevu in okolici. V parku je več spomenikov in obeležij, do pred kratkim pa je tam gorel tudi večni ogenj. Tudi tukaj smo položili venec naše organizacije .
Po obisku parka smo se vrnili v Sarajevo in obiskali še Zgodovinski muzej BiH v Sarajevu, nekdaj Muzej narodne osvoboditve, med ljudmi najbolj znan kot Muzej revolucije. Muzej je bil v času obleganja Sarajeva obstreljevan, eksponate pa so zavarovali in sedaj poskušajo zanesenjaki muzeju vrniti nekdanjo veljavo. Ogledali smo si del stalne zbirke in v prvem nastopu še potujočo razstavo skupine IRWIN z naslovom Was ist Kunst Bosna i Hercegovina–Heroji 1941/1945.
Nadaljevali smo pot proti Igmanu. Pridružil se nam je Ibrahim Durmo – Ibro. Tudi tu smo pri spomeniku na Velikem polju položili venec, kjer je 28. januarja 1942 končala 1. proletarska brigada legendarni Igmanski marš. Konec januarja leta 1942 so Nemci pri Romaniji v vzhodni Bosni obkolili Prvo proletarsko brigado. Štab brigade - vodil jo je Koča Popović - je odločil, da je edini možen umik mimo Sarajeva prek Igmana proti osvobojeni Foči. Približno 700 borcev, med katerimi je bilo 50 ranjenih in bolnih, se je na dolgo pot podalo v noči s 27. na 28. januar. Močno utrujeni in prezebli partizani so po 19 urah neprekinjene hoje po globokem snegu prispeli na Veliko polje na planini Igman.
Imeli smo čast, da je z nami potoval tudi Albin Pibernik, najmlajši udeleženec Igmanskega marša. Bilo mu je komaj enajst let, ko se je skupaj z mamo Julko in očetom Albinom udeležil tega slovitega pohoda.
V soboto smo se udeležili proslave ob 80 letnici bitke na Sutjeski. Lične majice so imele na prednji strani napis SUTJESKA 2023, po njim pa ime naše organizacije ZZB NOB ŠKOFJA LOKA.
Tjentište oz. kraj z znamenitim spomenikom padlim na Sutjeski leži na JV Bosne in sedaj pripada entiteti Republike Srbske.
Na področju ob reki Sutjeski se je leta 1943 odvijala ena najtežjih bitk 2. svetovne vojne, sicer v svetu znana kot vojna Operacija Schwarz. Na krajih, ki ležijo v dolini reke Sutjeske so se skoraj mesec dni odvijale težke in krvave borbe. Skupaj je v bitki na Sutjeski sodelovalo 16. partizanskih brigad iz raznih krajev Jugoslavije. Od skupaj 22.148 partizanov je padla več kot tretjina vseh. Med temi izgubami je bilo okrog 1.200 ranjencev, ki so jih sovražne enote zverinsko pobile skupaj z zdravstvenim osebjem.
Proslave ob obletnici te bitke se še odvijajo vsako leto, vendar se zgodi, da ne potekajo na isti dan, posamezni nacionalni mediji poročajo o tej proslavi vsak na svoj način. Skupni imenovalec naj bi bil antifašizem, a kaj ko ga vsak razume drugače. Tudi letos je Republika Srbska imela proslavo nekaj dni prej. Podobno je tudi v drugih republikah bivše Jugoslavije. Za Slovenijo vemo kako je. Torej politiko proč od antifašizma.
Proslave se je udeležilo več kot 4500 ljudi iz vseh koncev nekdanje Jugoslavije. Vsak s svojimi napisi in zastavami, skupna ideja naj bil bil antifašizem, ki se upira novodobnim oblikam fašizma s starimi temelji.
Na letošnji proslavi ob 80. letnici bitke je naša organizacija, skupaj z ostalimi iz Slovenije dostojno zastopala izročilo NOB. Tovariš Pibernik in tovarišica Valči sta bila med najbolj opaznimi in zaželenimi veterani, naši praporščaki so dobili elitno mesto ob odru, venec smo položili četrti po vrsti za nami jih je bilo še na desetine. Vsi smo ponosno predstavljali vrednote, ki jih zastopa ZB in ne nazadnje tudi z opaznimi praporji in majicami. V enem izmed intervjujev je predsednik škofjeloške organizacije ZB tov. Aci Franko povedal: »Mi kod nas ne pravimo nikakve razlike. Evo došli smo u Bosnu i Hercegovinu, stvarno nam je super da smo ovdje. Došao nas je pun autobus, 50 ljudi i čast nam je da prisustvujemo ovako velikom događaju koji podsjeća na one strašne i junačke dane za vrijeme rata na tom području«.
Zadnji dan našega obiska v BIH smo preko Visokega in Travnika obiskali mesto, ki je pomembno zaznamovalo zgodovino bivše Jugoslavije. Ustavili smo se v Jajcu.
Odločitve AVNOJ-a so imele velik odziv v svetu. Postavljeni so bili temelji za novo povojno državno ureditev, kot skupnost enakopravnih narodov na federativnem principu, v kateri bo šest enakopravnih republik in pet priznanih narodov.
Tam so bili postavljeni tudi temelji za nove države na področju bivše Jugoslavije, čeprav tega mnogi ne priznajo.
Vsi polni vtisov s sporočilom, da je osemdeset let po znameniti bitki na Sutjeski še vedno prisotna univerzalna ideja antifašizma, a zelo potrebna, smo se vrnili v Škofjo Loko. Za vse nepozaben obisk BiH, v organizaciji ZZB Škofja Loka.
Srečo Rovšek
Prvi dan smo obiskali Koncentracijsko taborišče Jasenovac. Taborišče je bilo ustanovljeno avgusta leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz Sarajeva, in razpuščeno aprila leta 1945. Namenjeno je bilo predvsem uničevanju Srbov, vendar so v njem umrli tudi številni Hrvati, Romi, Judje in Slovenci. Jasenovac je bil kompleks petih večjih in treh manjših taborišč razmetanih v relativni medsebojni bližini v krogu 240 kilometrov ob bregu reke Save.
Na mestu za to v samem spomeniku, ki se imenuje CVET (avtor Bogdan Bogdanović- 1966) smo položili venec in žrtve počastili z minuto molka.
V popoldanskem času smo obiskali Narodni park Kozara. V mesecu juniju in juliju 1942 je bila na tem področju velika bitka med partizani in silami osi. V obroču se je znašlo tudi 80.000 prebivalcev tega področja.
V centralnem delu nacionalnega parka na planoti Mrakovica je postavljen kompleks s 34 m visokim spomenikom vsem padlim in ubitim v tej ofenzivi. Avtor spomenika je Dušan Džamonja, postavljen pa je bil leta 1972.
Naslednji dan se nam je pridružil Mirsad Ćatić, odpeljali smo se v spominski park VRA(T)CA. Spominski park se nahaja na obronkih Trebevića v okolici avstroogrske trdnjave, ki so jo zgradili koncem 19 stoletja.
Med drugo svetovno vojno je področje s trdnjavo služilo NDH, ki je v tem času okupirala Bosno, kot mesto, kjer so streljali prebivalce Sarajeva. Ker so Vraca postala sinonim za odpor in boj državljanov proti fašizmu, je bil zgrajen Spominski park, ki je bil odprt 25. novembra 1981, trdnjava pa je dobila namen muzeja. V atriju je vpisanih 9.091 imen vojnih žrtev, ki so padle v Sarajevu in okolici. V parku je več spomenikov in obeležij, do pred kratkim pa je tam gorel tudi večni ogenj. Tudi tukaj smo položili venec naše organizacije .
Po obisku parka smo se vrnili v Sarajevo in obiskali še Zgodovinski muzej BiH v Sarajevu, nekdaj Muzej narodne osvoboditve, med ljudmi najbolj znan kot Muzej revolucije. Muzej je bil v času obleganja Sarajeva obstreljevan, eksponate pa so zavarovali in sedaj poskušajo zanesenjaki muzeju vrniti nekdanjo veljavo. Ogledali smo si del stalne zbirke in v prvem nastopu še potujočo razstavo skupine IRWIN z naslovom Was ist Kunst Bosna i Hercegovina–Heroji 1941/1945.
Nadaljevali smo pot proti Igmanu. Pridružil se nam je Ibrahim Durmo – Ibro. Tudi tu smo pri spomeniku na Velikem polju položili venec, kjer je 28. januarja 1942 končala 1. proletarska brigada legendarni Igmanski marš. Konec januarja leta 1942 so Nemci pri Romaniji v vzhodni Bosni obkolili Prvo proletarsko brigado. Štab brigade - vodil jo je Koča Popović - je odločil, da je edini možen umik mimo Sarajeva prek Igmana proti osvobojeni Foči. Približno 700 borcev, med katerimi je bilo 50 ranjenih in bolnih, se je na dolgo pot podalo v noči s 27. na 28. januar. Močno utrujeni in prezebli partizani so po 19 urah neprekinjene hoje po globokem snegu prispeli na Veliko polje na planini Igman.
Imeli smo čast, da je z nami potoval tudi Albin Pibernik, najmlajši udeleženec Igmanskega marša. Bilo mu je komaj enajst let, ko se je skupaj z mamo Julko in očetom Albinom udeležil tega slovitega pohoda.
V soboto smo se udeležili proslave ob 80 letnici bitke na Sutjeski. Lične majice so imele na prednji strani napis SUTJESKA 2023, po njim pa ime naše organizacije ZZB NOB ŠKOFJA LOKA.
Tjentište oz. kraj z znamenitim spomenikom padlim na Sutjeski leži na JV Bosne in sedaj pripada entiteti Republike Srbske.
Na področju ob reki Sutjeski se je leta 1943 odvijala ena najtežjih bitk 2. svetovne vojne, sicer v svetu znana kot vojna Operacija Schwarz. Na krajih, ki ležijo v dolini reke Sutjeske so se skoraj mesec dni odvijale težke in krvave borbe. Skupaj je v bitki na Sutjeski sodelovalo 16. partizanskih brigad iz raznih krajev Jugoslavije. Od skupaj 22.148 partizanov je padla več kot tretjina vseh. Med temi izgubami je bilo okrog 1.200 ranjencev, ki so jih sovražne enote zverinsko pobile skupaj z zdravstvenim osebjem.
Proslave ob obletnici te bitke se še odvijajo vsako leto, vendar se zgodi, da ne potekajo na isti dan, posamezni nacionalni mediji poročajo o tej proslavi vsak na svoj način. Skupni imenovalec naj bi bil antifašizem, a kaj ko ga vsak razume drugače. Tudi letos je Republika Srbska imela proslavo nekaj dni prej. Podobno je tudi v drugih republikah bivše Jugoslavije. Za Slovenijo vemo kako je. Torej politiko proč od antifašizma.
Proslave se je udeležilo več kot 4500 ljudi iz vseh koncev nekdanje Jugoslavije. Vsak s svojimi napisi in zastavami, skupna ideja naj bil bil antifašizem, ki se upira novodobnim oblikam fašizma s starimi temelji.
Na letošnji proslavi ob 80. letnici bitke je naša organizacija, skupaj z ostalimi iz Slovenije dostojno zastopala izročilo NOB. Tovariš Pibernik in tovarišica Valči sta bila med najbolj opaznimi in zaželenimi veterani, naši praporščaki so dobili elitno mesto ob odru, venec smo položili četrti po vrsti za nami jih je bilo še na desetine. Vsi smo ponosno predstavljali vrednote, ki jih zastopa ZB in ne nazadnje tudi z opaznimi praporji in majicami. V enem izmed intervjujev je predsednik škofjeloške organizacije ZB tov. Aci Franko povedal: »Mi kod nas ne pravimo nikakve razlike. Evo došli smo u Bosnu i Hercegovinu, stvarno nam je super da smo ovdje. Došao nas je pun autobus, 50 ljudi i čast nam je da prisustvujemo ovako velikom događaju koji podsjeća na one strašne i junačke dane za vrijeme rata na tom području«.
Zadnji dan našega obiska v BIH smo preko Visokega in Travnika obiskali mesto, ki je pomembno zaznamovalo zgodovino bivše Jugoslavije. Ustavili smo se v Jajcu.
Odločitve AVNOJ-a so imele velik odziv v svetu. Postavljeni so bili temelji za novo povojno državno ureditev, kot skupnost enakopravnih narodov na federativnem principu, v kateri bo šest enakopravnih republik in pet priznanih narodov.
Tam so bili postavljeni tudi temelji za nove države na področju bivše Jugoslavije, čeprav tega mnogi ne priznajo.
Vsi polni vtisov s sporočilom, da je osemdeset let po znameniti bitki na Sutjeski še vedno prisotna univerzalna ideja antifašizma, a zelo potrebna, smo se vrnili v Škofjo Loko. Za vse nepozaben obisk BiH, v organizaciji ZZB Škofja Loka.
Srečo Rovšek
POLAGANJE VENCEV V ROVTU IN PRI SV. LENARTU - OBISK DELEGACIJE ANPI
V soboto, 27. maja 2023, so nas že tradicionalno obiskali predstavniki A.N.P.I. (Vsedržavno združenje partizanov Italije) iz Gorice in Čedada. Poklonili so se padlim borcem brigade Antonio Gramsci divizije Garibaldi Natisone ter Škofjeloškega odreda in jim v spomin položili vence ob spomenikih v Rovtu in na Svetem Lenartu. Tu so pokopani borci, ki so padli v poskusu preboja iz nemškega obroča leta 1945 na območju Starega vrha in Blegoša.
Med padlimi borci brigade Antonio Gramsci je bil tudi komisar, narodni heroj Manfredi Mazzocca – Torda, ki je bil za dosežke med drugo svetovno vojno odlikovan z zlato medaljo.
Slovesnosti ob spomeniku na Rovtu se je udeležila podžupanja Občine Škofja Loka ga. Tina Teržan, ki je zbrane pozdravila s krajšim nagovorom. Prisotne je pozdravil tudi Franc Lušina, predsednik ZB NOB Škofja Loka. Na obeh spomenikih, v Rovtu in pri Sv. Lenartu, so predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Na srečanju je bila prisotna tudi gardna enota Slovenske vojske, polaganje vencev pa so s pesmijo spremljale Sorške kresnice.
Med padlimi borci brigade Antonio Gramsci je bil tudi komisar, narodni heroj Manfredi Mazzocca – Torda, ki je bil za dosežke med drugo svetovno vojno odlikovan z zlato medaljo.
Slovesnosti ob spomeniku na Rovtu se je udeležila podžupanja Občine Škofja Loka ga. Tina Teržan, ki je zbrane pozdravila s krajšim nagovorom. Prisotne je pozdravil tudi Franc Lušina, predsednik ZB NOB Škofja Loka. Na obeh spomenikih, v Rovtu in pri Sv. Lenartu, so predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Na srečanju je bila prisotna tudi gardna enota Slovenske vojske, polaganje vencev pa so s pesmijo spremljale Sorške kresnice.
DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
27. aprila 2023 smo v Sokolskem domu v Škofji Loki ob 17. uri slovesno obeležili državni praznik dan upora proti okupatorju. Prireditev je z izvedbo slovenske himne začela ženska vokalna skupina Sorške kresnice, sledil pa je uvodni pozdrav moderatorja Gašperja Murna, ki je skozi celotno slovesnost zbranim recitiral izbrane pesmi Karla Destovnika – Kajuha. Kot slavnostni govornik je bil povabljen dr. Blaž Torkar iz Centra vojaških šol Slovenske vojske, ki je v svojem navdihujočem govoru poudaril pomembnost upora na slovenskih tleh in prisotne spodbudil, naj bodo ponosni na slovensko odporniško gibanje kljub njegovih hibam, saj je bilo odločilno za zaščitno in obstoj našega naroda. Prireditev so zaključile Sorške kresnice s pesmijo Slovenec sem. Gostje in nastopajoči so poskrbeli za slavnostno počastitev dneva, ključnega za nastanek Slovenije, kakršno poznamo.
POLAGANJE VENCA NA JAMNIKU NAD ŠKOFJO LOKO
Škofja Loka, sobota, 11.03.2023. Ideja in tradicija ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja kot izročilo in kot dejavno gibanje živita v današnjem času le toliko, kolikor oboje ohranjamo in oživljamo živi in zavestni ljudje, ki še vemo, kolikšen davek so naši bližnji predniki plačali za svobodo, samostojnost in neodvisnost, ki jih uživamo danes. Temu ohranjanju spomina v veliki meri prispevajo slovesnosti na krajih, kjer so se med NOB odvili različni veseli ali žalostni dogodki. Člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Škofja Loka smo ta dan v sicer skromnem številu obiskali nekdanjo Jamnikovo domačijo nad Škofjo Loko, kamor se je po dražgoški bitki v začetku leta 1942 zatekla Loška četa in kjer se ji je pridružil smučarski vod iz Ljubljane. Obe enoti sta vojaško urejeno zimovali na tej zapuščeni domačiji, dokler ju 11. marca 1942 niso presenetili Nemci. V neenakem boju se je enotama uspelo rešiti iz obroča, plačali pa sta žalosten in krvav davek – sedem padlih borcev.
Udeleženci slovesnosti smo se na navedeno soboto ob 10. uri dopoldne zbrali na loškem kopališču, od koder smo se nekateri peš, nekaj starejših, skupaj s poslancem Državnega zbora Miho Kordišem, pa s terenskim vozilom odpravili do Jamnikove domačije. Tam smo nekaj po 11. uri ob spominskem obeležju pripravili skromno spominsko slovesnost. Slavnostni govornik Miha Kordiš, je posebej poudaril temeljno idejo NOB, in sicer ohranjanje slovenske zemlje in slovenskih ljudi pred izničenjem. K spominskemu obeležju smo položili venec. V kulturnem programu sta recitatorja povedala nekaj Kajuhovih pesmi, s čimer smo se spomnili Kajuhovega leta. Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi Loški župan Tine Radinja, ki je prišel prav tako peš iz doline.
Ludvik Kaluža
Udeleženci slovesnosti smo se na navedeno soboto ob 10. uri dopoldne zbrali na loškem kopališču, od koder smo se nekateri peš, nekaj starejših, skupaj s poslancem Državnega zbora Miho Kordišem, pa s terenskim vozilom odpravili do Jamnikove domačije. Tam smo nekaj po 11. uri ob spominskem obeležju pripravili skromno spominsko slovesnost. Slavnostni govornik Miha Kordiš, je posebej poudaril temeljno idejo NOB, in sicer ohranjanje slovenske zemlje in slovenskih ljudi pred izničenjem. K spominskemu obeležju smo položili venec. V kulturnem programu sta recitatorja povedala nekaj Kajuhovih pesmi, s čimer smo se spomnili Kajuhovega leta. Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi Loški župan Tine Radinja, ki je prišel prav tako peš iz doline.
Ludvik Kaluža
SLOVESNOST V SPOMIN PETDESETIM USTRELJENIM TALCEVM ZA KAMNITNIKOM
Škofja Loka, 9. februar 2023
Občina Škofja Loka in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka sta v četrtek, 9. februarja 2023 ob 16.00 uri organizirala slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem pri spomeniku za Kamnitnikom.
Slavnostni govornik na dogodku je bil Branko Celar, veteran vojne za Slovenijo in član Združenja policijskih veteranskih organizacij Slovenije.
V kulturnem programu sta nastopila Mestni pihalni orkester Škofja Loka in Kvartet Ultima.
Občina Škofja Loka in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka sta v četrtek, 9. februarja 2023 ob 16.00 uri organizirala slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem pri spomeniku za Kamnitnikom.
Slavnostni govornik na dogodku je bil Branko Celar, veteran vojne za Slovenijo in član Združenja policijskih veteranskih organizacij Slovenije.
V kulturnem programu sta nastopila Mestni pihalni orkester Škofja Loka in Kvartet Ultima.
PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE - DRAŽGOŠE 2023
V nedeljo 8. januarja 2023 se je na že 66. spominski slovesnosti Po stezah partizanske Jelovice ob spomeniku v Dražgošah okrog 2500 ljudi spomnilo na 81. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci, na uničenje vasi in poboj 41 domačinov, starih od treh do 73 let. Letošnja slovesnost je nosila poudarek na spomin štirih velikih voditeljev upora – Jožeta Gregorčiča, Staneta Žagarja, Lojzeta Kebeta in Jakoba Bernarda – kot poklon partizanskim borcem, simbolu slovenskega uporništva, ki naj bodo navdih tudi za današnje življenje in delovanje.
H grobnici je kot prva položila venec predsednica republike Nataša Pirc Musar, za njo pa še delegacije domače krajevne skupnosti, občin, domačih in tujih borčevskih organizacij ter strank.
Veseli smo bili, da so se slovesnosti udeležili predstavniki krajev Lipa in Oradour-sur-Glane, saj si kraji skupaj delijo usodo zločinskih dejanj nacističnega režima v drugi svetovni vojni.
Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, nekateri ministri, poslanci državnega zbora, državni svetniki in župani.
V kulturnem programu so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, Igralca Bojan Trampuš in Jan Bertoncelj ter združeni pevski zbor osnovnih šol Dravlje in Šentvid, program pa je povezovala Jana Jenko.
Iskreno smo prav tako hvaležni za vsakoletno požrtvovalnost in pripravljenost organizacije številnih pohodov v Dražgoše različnih organizatorjev, ki so postali sestavni in nepogrešljivi del spominske slovesnosti.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice generalmajor Ladislav Lipič, ki se je zahvalil vsem prisotnim za njihov prihod. V svojem govoru je opozoril, da je potrebno domovino braniti, ko je ogrožena njena ozemeljska celovitost, jezik, kultura in obstoj naroda nasploh. Prav tako pa je poudaril pomembnost enotnosti v naši prihodnosti.
Slavnostni govornik, poslanec Gibanja Svoboda v državnem zboru Borut Sajovic je v govoru opozoril na nujno enotnost in slogo naroda ter se zahvalil Dražgošanom za stalno gostoljubje , prav tako pa izrekel vsem prebivalcem vasi opravičilo za vse težave, ki so se zgodile po vojni proti njihovi volji. V svojem govoru je poudaril, da moramo povečati ustvarjalnost, strpnost in enotnost slovenskega naroda ter se tako pripravimo na izzive prihodnosti.
Naj sklenemo z mislijo, s katero je govor začel poslanec Borut Sajovic: Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej. Vedi zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej (Igo Gruden, Sinku).
Avtor slik: Srečo Rovšek
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V POLJANAH
Poljane, 1. november 2022
1. novembra 2022, je ob 9. uri v Poljanah pri spomeniku NOB potekala komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Krajevna organizacija Gorenja vas-Poljane je pripravila krajši kulturni program, v katerem so se združili glasbeni in pevski nastopi Dua Timi ter nagovor predsednice KO Gorenja vas-Poljane, Milene Sitar. Zbrani so se padlim poklonili s polaganjem venca.
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v Škofji LokI
Škofja Loka, 30. oktober 2022
V nedeljo, 30. oktobra 2022, smo pred Domom ZB v Škofji Loki obeležili dan spomina na mrtve. Padlim in vsem žrtvam NOB v letih 1941–1945 smo se poklonili s položitvijo vencev. Komemoracijo je povezovala Monika Tavčar, za glasbeni program pa so poskrbeli Mestni pihalni orkester Škofja Loka in učenci ter učenke Glasbene šole Škofja Loka. Skupaj z vsemi prisotnimi smo počastili spomin na junake, ki so s svojim pogumom omogočili zmago nad nacifašizmom.
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v DražgošaH
Dražgoše, 30. oktober 2022
Krajevna organizacija ZB NOB Dražgoše je v nedeljo, 30. oktobra 2022, pri spomeniku NOB v Dražgošah organizirala komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. V kulturnem programu so nastopali učenci in učenke podružnične šole Dražgoše, pevec Anton Habjan ter harmonikar Jernej Jemc in KTD Dražgoše. Padlim smo se poklonili s polaganjem venca in skupaj s prisotnimi počastili spomin na vse, ki so se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda.
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v Železnikih
Železniki, 28. oktober 2022
V petek, 28. oktobra 2022, je pred spomenikom NOB na Trnju potekala komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Kulturni program je bil sestavljen iz glasbenih nastopov in recitacij, delegacija krajevne organizacije Železniki pa se je padlim poklonila tudi s polaganjem venca.
Tovariško srečanje v spomin na ustanovitev gorenjskih partizanskih odredov
Martinj vrh, 3. september 2022
V soboto, 3. septembra 2022, je na Puču v Martinj vrhu pri Potočnikovih potekala slovesnost v spomin na boj gorenjskih partizanov proti okupatorju in ustanovitvi Škofjeloškega odreda ter Gorenjskega vojnega območja septembra 1944.
Slovesnost je povezoval Gašper Murn, ki je zbranim predstavil najpomembnejše dele življenja Karla Destovnika – Kajuha, v program pa je vključil tudi nekaj recitacij njegovih del. Za glasbeni del kulturnega programa sta poskrbela Anton Habjan in Nejc Jemec, ki sta s pesmijo in glasbo pričarala odlično vzdušje. Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Železniki Matej Šubic, ki je v govoru izpostavil nekaj najpomembnejših prizadevanj slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Tradicionalno so se na srečanju podelila tudi priznanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Letos so Srebrne plakete prejele kar tri naše članice, in sicer Majda Demšar, Mateja Markelj in Jerneja Tolar. Vse tri so članice Kulturnega umetniškega društva France Koblar Železniki, prek katerega z združenjem sodelujejo pri izvedbi številnih slovesnosti v Selški dolini. Delujejo v timu, katerega učinkovitost je razvidna ob obisku katerekoli prireditve, ki jo pomagajo organizirati. Združenje izredno ceni njihovo pripravljenost za sodelovanje in se nadeja še mnogih skupnih projektov. Srebrne plakete je podelil slavnostni govornik Matej Šubic, dobitnicam pa je ob podelitvi čestital tudi predsednik združenja Franc Lušina.
Slovesnost je povezoval Gašper Murn, ki je zbranim predstavil najpomembnejše dele življenja Karla Destovnika – Kajuha, v program pa je vključil tudi nekaj recitacij njegovih del. Za glasbeni del kulturnega programa sta poskrbela Anton Habjan in Nejc Jemec, ki sta s pesmijo in glasbo pričarala odlično vzdušje. Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Železniki Matej Šubic, ki je v govoru izpostavil nekaj najpomembnejših prizadevanj slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Tradicionalno so se na srečanju podelila tudi priznanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Letos so Srebrne plakete prejele kar tri naše članice, in sicer Majda Demšar, Mateja Markelj in Jerneja Tolar. Vse tri so članice Kulturnega umetniškega društva France Koblar Železniki, prek katerega z združenjem sodelujejo pri izvedbi številnih slovesnosti v Selški dolini. Delujejo v timu, katerega učinkovitost je razvidna ob obisku katerekoli prireditve, ki jo pomagajo organizirati. Združenje izredno ceni njihovo pripravljenost za sodelovanje in se nadeja še mnogih skupnih projektov. Srebrne plakete je podelil slavnostni govornik Matej Šubic, dobitnicam pa je ob podelitvi čestital tudi predsednik združenja Franc Lušina.
Pomni, Dolina!
Dolenja vas, 23. julij 2022
Pri ZB NOB Škofja Loka smo v soboto, 23. julija 2022, ob 11. uri organizirali slovesnost v spomin na ustanovitev Prešernove brigade, na slovenski odpor in na žrtve okupatorja – Pomni, dolina!. Prireditev je potekala pri Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi v Selški dolini. Spomenik je posvečen 338 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Selške doline in devetnajstim talcem, ustreljenim 14. julija 1943 na tem mestu.
V kulturnem programu so sodelovali pevci, glasbeniki in recitatorji. Zbrane je pozdravil mag. Anton Luznar, župan Občine Železniki, slavnostni govornik pa je bil tov. Aljaž Verhovnik, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V svojem govoru je predstavil ključne podrobnosti ustanovitve in delovanja Prešernove brigade in poudaril pomen upora proti okupatorju. Padlim so se s polaganjem vencev poklonile delegacije ZB NOB Škofja Loka in Občine Železniki. Kljub visokim temperaturam se je prireditve udeležilo mnogo ljudi, katerih prisotnost je opomnila na velik pomen hrabrosti in požrtvovalnosti tistih, ki so izbojevali našo pot do svobode.
V kulturnem programu so sodelovali pevci, glasbeniki in recitatorji. Zbrane je pozdravil mag. Anton Luznar, župan Občine Železniki, slavnostni govornik pa je bil tov. Aljaž Verhovnik, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V svojem govoru je predstavil ključne podrobnosti ustanovitve in delovanja Prešernove brigade in poudaril pomen upora proti okupatorju. Padlim so se s polaganjem vencev poklonile delegacije ZB NOB Škofja Loka in Občine Železniki. Kljub visokim temperaturam se je prireditve udeležilo mnogo ljudi, katerih prisotnost je opomnila na velik pomen hrabrosti in požrtvovalnosti tistih, ki so izbojevali našo pot do svobode.
SREČANJE OB OBLETNICI USTANOVITVE ODBORA OF V ŠKOFJI LOKI
Škofja Loka, 20. julij 2022
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto je v sredo, 20. julija 2022, ob 17. uri organizirala srečanje ob obletnici ustanovitve odbora Osvobodilne fronte za Škofjo Loko. Začetki priprav na ustanovitev prvega odbora OF v Škofji Loki segajo že v drugo polovico maja 1941. Takrat je v Škofjo Loko prišel Stane Kovač, ki je sodeloval pri ustanovitvi Osvobodilne fronte, in se sestal s predsednikom skupine Jugoslovanske strokovne zveze Tinetom Severjem. Poročal mu je o novih razmerah, ki so jih obravnavali v Ljubljani in o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tako Kovač kot Sever sta bila mnenja, da bo v povezavi med demokratičnim delom Sokola in Komunistično partijo v Škofji Loki mogoče organizirati OF in s tem ustvariti množični politični odziv.
Srečanje je potekalo pri spominski plošči na stanovanjski hiši Kavčičevih v Jegorovem predmestju v Škofji Loki. Obeležje na pročelju nove hiše stoji na temelju stare gostilne, kjer je pred 81 leti potekal ustanovni sestanek Osvobodilne fronte za Škofjo Loko in okolico. Na sestanku so se navzoči seznanili s proglasom, v katerem je partija pozivala komuniste in patriote na oborožen odpor proti okupatorju, o programu OF, in o konkretnih nalogah odbora OF za Škofjo Loko in okolico. Člani odbora so takoj pokazali svojo aktivnost na terenu, pridobili so mnogo članov v mestu, v tovarnah in po vaseh. Njihovi napori so se izražali že v decembrski vstaji in nato ves čas vojne do zmage v maju 1945.
Na srečanju so se zbrani s polaganjem venca poklonili spominu na ustanovni sestanek in opomnili na pomen, ki ga je imel za upor slovenskega naroda zoper okupatorja.
Srečanje je potekalo pri spominski plošči na stanovanjski hiši Kavčičevih v Jegorovem predmestju v Škofji Loki. Obeležje na pročelju nove hiše stoji na temelju stare gostilne, kjer je pred 81 leti potekal ustanovni sestanek Osvobodilne fronte za Škofjo Loko in okolico. Na sestanku so se navzoči seznanili s proglasom, v katerem je partija pozivala komuniste in patriote na oborožen odpor proti okupatorju, o programu OF, in o konkretnih nalogah odbora OF za Škofjo Loko in okolico. Člani odbora so takoj pokazali svojo aktivnost na terenu, pridobili so mnogo članov v mestu, v tovarnah in po vaseh. Njihovi napori so se izražali že v decembrski vstaji in nato ves čas vojne do zmage v maju 1945.
Na srečanju so se zbrani s polaganjem venca poklonili spominu na ustanovni sestanek in opomnili na pomen, ki ga je imel za upor slovenskega naroda zoper okupatorja.
POLAGANJE VENCEV V ROVTU IN PRI SV. LENARTU - OBISK DELEGACIJE ANPI
Rovt, 28. maj 2022
V soboto, 28. maja 2022, so nas že tradicionalno obiskali predstavniki ANPI (Zveze italijanskih partizanov) iz Čedada. Uradni predstavniki organizacije oblasti, svojci, somišljeniki, predvsem pa nekdanji borci Garibaldinskih enot obiskujejo spomenik na Rovtu in grobišče pri Sv. Lenartu. Tu je pokopanih precej borcev Garibaldinske brigade Natisone, ki je plačala krvavi davek v zadnji okupatorski ofenzivi leta 1945 na območju Starega vrha in Blegoša. Marca 1945 so se namreč italijanski partizani, pripadniki brigade Antonio Gramsci divizije Garibaldi Natisone, skupaj z enotami 9. korpusa skušali prebiti iz sklenjenega nemškega obroča, vendar preboj ni uspel vsem. 28 jih je padlo, med njimi tudi komisar, narodni heroj Manfredi Mazzocca Torda.
Slovesnosti ob spomeniku na Rovtu se je udeležil župan Občine Škofja Loka g. Tine Radinja, ki je zbrane pozdravil s krajšim nagovorom. Prisotne je pozdravil tudi Franc Lušina, predsednik ZB NOB Škofja Loka. Na obeh spomenikih, v Rovtu in pri Sv. Lenartu, so predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Na srečanju je bila prisotna tudi gardna enota Slovenske vojske, polaganje vencev pa so s pesmijo spremljale Sorške kresnice.
Slovesnosti ob spomeniku na Rovtu se je udeležil župan Občine Škofja Loka g. Tine Radinja, ki je zbrane pozdravil s krajšim nagovorom. Prisotne je pozdravil tudi Franc Lušina, predsednik ZB NOB Škofja Loka. Na obeh spomenikih, v Rovtu in pri Sv. Lenartu, so predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Na srečanju je bila prisotna tudi gardna enota Slovenske vojske, polaganje vencev pa so s pesmijo spremljale Sorške kresnice.
DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
Škofja Loka, 27. 4. 2022
27. aprila 2022 smo v Sokolskem domu v Škofji Loki ob 17. uri slovesno obeležili državni praznik dan upora proti okupatorju. Prireditev je z izvedbo slovenske himne začela Ženska vokalna zasedba Zimzelen iz Nove Gorice, sledil pa je uvodni pozdrav moderatorja Gašperja Murna, ki je skozi celotno slovesnost zbranim recitiral izbrala dela Karla Destovnika – Kajuha. K besedi je povabil Matjaža Hafnerja, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka, ki je predstavil podrobnosti o ustanovitvi Osvobodilne fronte v Škofji Loki. V nadaljevanju smo bili zbrani priča bogatemu kulturnem programu, v katerem sta poleg pevk sodelovali še učenki Osnovne šole Poljane in slavnostni govornik Daniel Siter. Slednji je v govoru izpostavil ključne mejnike obdobja druge svetovne vojne na Slovenskem in navzoče pozval k razmisleku o smiselnosti vojn, v katerih po njegovih besedah ni zmagovalcev, le poraženci. Učenki Osnovne šole Poljane sta pod vodstvom mentorice navzoče navdušile s številnimi recitacijami z uporniško in domoljubno tematiko. Prireditev je s pesmijo Vstala Primorska zaključila vokalna zasedba Zimzelen, ki je na noge dvignila vse udeležence in poskrbela za edinstveno vzdušje. Gostje in nastopajoči so poskrbeli za slavnostno počastitev dneva, ključnega za nastanek Slovenije, kot jo poznamo.
Slovesnost ob 80. obletnici napada na škofjeloško četo
Jamnik, 12. 3. 2022
11. marca 2022 je minilo 80 let od tragičnega dogodka – napada na škofjeloško četo in prve ljubljanske prostovoljce, ki so se leta 1942 po umiku iz Dražgoš zatekli na zapuščeno Jamnikovo domačijo. Tam so preživeli skoraj mesec dni, za tem pa so jih odkrile okupatorjeve sile, jih napadle in v spopadu ubile sedem mož.
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto vsako leto pripravi slovesnost, na kateri se zbrani poklonijo pogumu padlih mož, ki so se do konca borili za svobodo slovenskega naroda. Letos smo se zbrali v soboto, 12. marca 2022 in se z avtomobili odpeljali do kmetije pri Žirovniku. Od tam smo se peš odpravili do kraja tragičnega dogodka, kjer se je ob 11. uri pričel kulturni program, sestavljen iz recitacij in krajšega nagovora, vključeval pa je tudi glasbeno točko. Padlim žrtvam smo v spomin položili lovorjev venec. Udeleženci slovesnosti so s svojo prisotnostjo opomnili na pomen hrabrosti in poguma tistih, ki so za prihodnost naroda dali svoje življenje. Njihova žrtev ne sme nikoli zbledeti v pozabo!
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto vsako leto pripravi slovesnost, na kateri se zbrani poklonijo pogumu padlih mož, ki so se do konca borili za svobodo slovenskega naroda. Letos smo se zbrali v soboto, 12. marca 2022 in se z avtomobili odpeljali do kmetije pri Žirovniku. Od tam smo se peš odpravili do kraja tragičnega dogodka, kjer se je ob 11. uri pričel kulturni program, sestavljen iz recitacij in krajšega nagovora, vključeval pa je tudi glasbeno točko. Padlim žrtvam smo v spomin položili lovorjev venec. Udeleženci slovesnosti so s svojo prisotnostjo opomnili na pomen hrabrosti in poguma tistih, ki so za prihodnost naroda dali svoje življenje. Njihova žrtev ne sme nikoli zbledeti v pozabo!
SLOVESNOST V SPOMIN PETDESETIM USTRELJENIM TALCEM
Spomenik za Kamnitnikom, 9. 2. 2022
V sredo, 9. februarja 2022, ob 16. uri smo v sodelovanju z Občino Škofja Loka pripravili slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem
pri spomeniku za Kamnitnikom. 9. februarja 1944 so namreč Nemci kot talce ustrelili petdeset zavednih Slovencev, pripadnikov in sodelavcev narodnoosvobodilnega gibanja.
Neposredni povod za to zločinsko dejanje je bila usmrtitev pripadnika nemške SS, ki ga je v akciji sredi Stare Loke 7. februarja 1944 zvečer ustrelila partizanska varnostna grupa škofjeloškega območja. Že v zgodnjih urah naslednjega jutra se je začelo strogo zaprtje mesta, ki so mu sledile podrobne hišne preiskave. Aretiranih je bilo osemdeset Ločanov – ženske so odpeljali v gestapovske zapore v Begunje, moške pa v Kranj. Naslednji dan, 9. februarja 1944 zjutraj, so izbrali devetnajst priprtih Ločanov in jih priključili tistim, ki so jih pripeljali iz zaporov v Begunjah. Petdeset zbranih talcev so s kamioni prepeljali za Kamnitnik, kjer so jih postrelili, nato pa žrtve odpeljali v Staro Loko do hiše, kjer je bil ustreljen vojak SS. Tam so bili, ljudem v grožnjo, na ogled od 14. do 16. ure.
V kulturnem programu so sodelovali Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Nejc Jemc in Anton Habjan. Program sta z izbranimi recitacijami povezovala Monika Tavčar in Gašper Murn. Slavnostna govornica, dr. Mirjana Nastran Ule je navzočim predstavila podrobnosti nacističnih grozodejstev in jih pozvala, naj zahtevajo državo, ki bo pravična in spoštljiva do vseh državljanov in državljank.
pri spomeniku za Kamnitnikom. 9. februarja 1944 so namreč Nemci kot talce ustrelili petdeset zavednih Slovencev, pripadnikov in sodelavcev narodnoosvobodilnega gibanja.
Neposredni povod za to zločinsko dejanje je bila usmrtitev pripadnika nemške SS, ki ga je v akciji sredi Stare Loke 7. februarja 1944 zvečer ustrelila partizanska varnostna grupa škofjeloškega območja. Že v zgodnjih urah naslednjega jutra se je začelo strogo zaprtje mesta, ki so mu sledile podrobne hišne preiskave. Aretiranih je bilo osemdeset Ločanov – ženske so odpeljali v gestapovske zapore v Begunje, moške pa v Kranj. Naslednji dan, 9. februarja 1944 zjutraj, so izbrali devetnajst priprtih Ločanov in jih priključili tistim, ki so jih pripeljali iz zaporov v Begunjah. Petdeset zbranih talcev so s kamioni prepeljali za Kamnitnik, kjer so jih postrelili, nato pa žrtve odpeljali v Staro Loko do hiše, kjer je bil ustreljen vojak SS. Tam so bili, ljudem v grožnjo, na ogled od 14. do 16. ure.
V kulturnem programu so sodelovali Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Nejc Jemc in Anton Habjan. Program sta z izbranimi recitacijami povezovala Monika Tavčar in Gašper Murn. Slavnostna govornica, dr. Mirjana Nastran Ule je navzočim predstavila podrobnosti nacističnih grozodejstev in jih pozvala, naj zahtevajo državo, ki bo pravična in spoštljiva do vseh državljanov in državljank.
SLOVESNOST OB 80-LETNICI DRAŽGOŠKE BITKE
Dražgoše, 9. 1. 2022
Osrednji dogodek v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice je bila slovesnost ob 80-letnici dražgoške bitke, ki je v nedeljo, 9. januarja 2022, ob 12.00 pri spomeniku v Dražgošah v celoti uspela. Številni so se tudi letos v Dražgoše podali z željo, da dražgoška bitka in to, kar predstavlja, ne bi potonilo v pozabo.
Zaradi epidemioloških razmer se je prireditve udeležilo manj obiskovalcev kot v prejšnjih letih, kljub temu pa je vseh 1500 zbranih s svojo prisotnostjo opomnilo na izreden pomen dogodkov izpred 80-ih let. Na prireditev so vodili nekateri tradicionalni pohodi, ki pa so bili zaradi zahtevnih razmer (tako zimskih kot tudi epidemioloških) po večini izvedeni v skrajšani obliki. V vseh štirih desetletjih od začetka spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona so sicer našteli že okrog 12.000 udeležencev. Letošnji pohod se je začel v Brezovici pod Lubnikom in se nadaljeval na traso tradicionalnega pohoda, ki je udeležence vodila do prizorišča prireditve v Dražgošah.
V kulturnem programu so nastopili Policijski orkester, Partizanski pevski zbor, sopranistka Gaja Sorč ter recitatorji Katarina Slapar, Vesna Stegnar in Primož Bezjak. Slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je zbrane opomnil na velik pomen bojevanja za pravice posameznika in celotnega naroda. Poudaril je, da se je treba upreti izkrivljenim prikazom zgodovine in stremeti k oblikovanju države, ki bo svoje prebivalce povezovala, ne pa stremela k razdvajanju družbe.
V spomin padlim v Dražgošah in drugim žrtvam vojne je k spomeniku položil venec predsednik države Borut Pahor, sledili pa so mu predstavniki nekaterih ključnih antifašističnih organizacij iz Slovenije in tujine ter predstavniki določenih političnih strank.
Prireditev je, poleg pripadnikov Policije, varovalo 32 rediteljev iz vrst selških gasilskih društev. Zavoljo spoštovanja vladnih odlokov na prireditvi nismo ponujali hrane in pijače, člani gasilskih društev Selške doline pa so v dneh pred prireditvijo intenzivno pripravljali prireditveni prostor, na katerem so morala biti prvič postavljena sedišča, pri čemer je bilo nujno upoštevanje varnostne razdalje. Vstop na prireditveni prostor je bil možen le s predložitvijo pogoja PCT, ki so ga preverjali prostovoljci iz Dražgoš. Redarji so navzoče opominjali na higienske ukrepe, nošnjo mask ter upoštevanje vseh drugih vladnih odlokov za preprečevanje širjenja epidemije. Brez neumornega truda vseh, ki so sodelovali pri različnih vidikih organizacije prireditve ta prav gotovo ne bi bila mogoča. Prav oni so razlog, da je prireditev uspela, potekala nemoteno in poskrbela za nov opomnik o pomenu suverenosti naroda.
Zaradi epidemioloških razmer se je prireditve udeležilo manj obiskovalcev kot v prejšnjih letih, kljub temu pa je vseh 1500 zbranih s svojo prisotnostjo opomnilo na izreden pomen dogodkov izpred 80-ih let. Na prireditev so vodili nekateri tradicionalni pohodi, ki pa so bili zaradi zahtevnih razmer (tako zimskih kot tudi epidemioloških) po večini izvedeni v skrajšani obliki. V vseh štirih desetletjih od začetka spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona so sicer našteli že okrog 12.000 udeležencev. Letošnji pohod se je začel v Brezovici pod Lubnikom in se nadaljeval na traso tradicionalnega pohoda, ki je udeležence vodila do prizorišča prireditve v Dražgošah.
V kulturnem programu so nastopili Policijski orkester, Partizanski pevski zbor, sopranistka Gaja Sorč ter recitatorji Katarina Slapar, Vesna Stegnar in Primož Bezjak. Slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je zbrane opomnil na velik pomen bojevanja za pravice posameznika in celotnega naroda. Poudaril je, da se je treba upreti izkrivljenim prikazom zgodovine in stremeti k oblikovanju države, ki bo svoje prebivalce povezovala, ne pa stremela k razdvajanju družbe.
V spomin padlim v Dražgošah in drugim žrtvam vojne je k spomeniku položil venec predsednik države Borut Pahor, sledili pa so mu predstavniki nekaterih ključnih antifašističnih organizacij iz Slovenije in tujine ter predstavniki določenih političnih strank.
Prireditev je, poleg pripadnikov Policije, varovalo 32 rediteljev iz vrst selških gasilskih društev. Zavoljo spoštovanja vladnih odlokov na prireditvi nismo ponujali hrane in pijače, člani gasilskih društev Selške doline pa so v dneh pred prireditvijo intenzivno pripravljali prireditveni prostor, na katerem so morala biti prvič postavljena sedišča, pri čemer je bilo nujno upoštevanje varnostne razdalje. Vstop na prireditveni prostor je bil možen le s predložitvijo pogoja PCT, ki so ga preverjali prostovoljci iz Dražgoš. Redarji so navzoče opominjali na higienske ukrepe, nošnjo mask ter upoštevanje vseh drugih vladnih odlokov za preprečevanje širjenja epidemije. Brez neumornega truda vseh, ki so sodelovali pri različnih vidikih organizacije prireditve ta prav gotovo ne bi bila mogoča. Prav oni so razlog, da je prireditev uspela, potekala nemoteno in poskrbela za nov opomnik o pomenu suverenosti naroda.
SREČANJE OB 80-LETNICI POLJANSKE VSTAJE
Vinharje, 11. 12. 2021
V soboto, 11. decembra 2021 smo se zbrali na kmečkem turizmu Pri Ljubici v Vinharjih, kjer smo počastili 80 obletnico poljanske vstaje. Na kmetijo pri Brdarju so se decembra leta 1941 stekale skupine prostovoljcev iz vasi v osrednjem delu Poljanske doline. Odzvale so se na poziv mobilizacijskih skupin k uporu proti nemškemu okupatorju, ki je kar takoj začel temeljito uresničevati svoj načrt: selil je družine v Srbijo, zaplenil njihovo premoženje, izganjal prebivalce, nasilno ponemčeval. Cankarjevemu bataljonu, ki je deloval v hribih med Poljansko in Selško dolino, se je pridružilo 344 prostovoljcev, resda vojaško neizkušenih in slabo oboroženih, vendar motiviranih. Zdržali so prve spopade z nemškimi policisti in 27. decembra srdit boj z nemškimi enotami okrog Pasje ravni. Številni so se potem začasno vrnili domov, okrepljeni Cankarjev bataljon pa se je umaknil v Dražgoše in od 9. do 11. januarja 1942 bil ostre obrambne boje – poznamo jih pod imenom dražgoška bitka.
Množično dogajanje pri Brdarju ni ostalo skrito nasprotnikom oboroženega odpora. Bili so večkrat izdani. Od devetčlanske močne kmečke družine so vojno preživele tri hčere, od teh ena v taborišču, druga, Amalija Peternel, med partizani in najmlajša pri sorodnikih. Na kmetiji danes gospodari vnuk partizanke Amalije in vsakoletno srečanje pri njih je spomin na množično poljansko vstajo in tragedijo odporniške družine. Letos sta poleg ženskega pevskega sestava Sorške kresnice in recitatorja Vojka Hobiča nastopili tudi dve učenki Osnovne šole Poljane in predstavili nekaj pesmi in misli svojih sošolcev iz osmega in devetega razreda. Šola se je namreč udeležila mednarodnega natečaja Kdo je drugi? kot dela projekta EU Evropska antifašistična dediščina – orodje za boj proti sodobnim oblikam diskriminacije in nestrpnosti. Zrelost razmišljanja mladih nas je navdihnila z upanjem na boljšo prihodnost. Govornik Drago Štefe, podpredsednik organizacijskega komiteja za Dražgoše, pa je podal zaokroženo zgodovinsko sliko takratnega dogajanja, ki je nazadnje privedlo do dražgoške bitke. Teden dni pozneje je bila ob jubileju v poljanski cerkvi maša za vse poljanske vstajnike iz leta 1941.
Množično dogajanje pri Brdarju ni ostalo skrito nasprotnikom oboroženega odpora. Bili so večkrat izdani. Od devetčlanske močne kmečke družine so vojno preživele tri hčere, od teh ena v taborišču, druga, Amalija Peternel, med partizani in najmlajša pri sorodnikih. Na kmetiji danes gospodari vnuk partizanke Amalije in vsakoletno srečanje pri njih je spomin na množično poljansko vstajo in tragedijo odporniške družine. Letos sta poleg ženskega pevskega sestava Sorške kresnice in recitatorja Vojka Hobiča nastopili tudi dve učenki Osnovne šole Poljane in predstavili nekaj pesmi in misli svojih sošolcev iz osmega in devetega razreda. Šola se je namreč udeležila mednarodnega natečaja Kdo je drugi? kot dela projekta EU Evropska antifašistična dediščina – orodje za boj proti sodobnim oblikam diskriminacije in nestrpnosti. Zrelost razmišljanja mladih nas je navdihnila z upanjem na boljšo prihodnost. Govornik Drago Štefe, podpredsednik organizacijskega komiteja za Dražgoše, pa je podal zaokroženo zgodovinsko sliko takratnega dogajanja, ki je nazadnje privedlo do dražgoške bitke. Teden dni pozneje je bila ob jubileju v poljanski cerkvi maša za vse poljanske vstajnike iz leta 1941.
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
Škofja Loka, 31. 10. 2021
31. oktobra 2021 smo obeležili dan spomina na mrtve. Kljub negotovi epidemiološki situaciji smo uspeli izpeljati tradicionalno komemoracijo pred Domom ZB v Škofji Loki. Padlim in vsem žrtvam NOB v letih 1941–1945 smo se poklonili s položitvijo vencev. Komemoracijo je povezovala Monika Tavčar, za glasbeni program pa so poskrbeli Mestni pihalni orkester Škofja Loka in Kranjski kvintet pod vodstvom Milana Bajžlja. Skupaj z vsemi prisotnimi smo počastili spomin na junake, ki so s svojim pogumom omogočili zmago nad nacifašizmom.
Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve so bile izvedene tudi v naših krajevnih organizacijah v Žireh, Poljanah, Železnikih, Dražgošah in na Trebiji. Zbrani so se poklonili žrtvam okupatorjevega nasilja in s svojo prisotnostjo opomnili na izredno pomembnost zavedanja pomena narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji.
Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve so bile izvedene tudi v naših krajevnih organizacijah v Žireh, Poljanah, Železnikih, Dražgošah in na Trebiji. Zbrani so se poklonili žrtvam okupatorjevega nasilja in s svojo prisotnostjo opomnili na izredno pomembnost zavedanja pomena narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji.
pomni, dolina!
Dolenja vas v Selški dolini, sobota, 24.07.2021
SREČANJE OB DNEVU BORCA NA KRIŽNI GORI, SOBOTA, 03.07.2021
KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
SREČANJE OB DNEVU BORCA NA KRIŽNI GORI
PREDSTAVITEV KNJIŽICE SMUČARSKI VOD V ŠKOFJELOŠKI ČETI IN REKVIEM ZA JAMNIKOVO DOMAČIJO in tovariško srečanje
Spominsko srečanje s predstavitvijo knjižice in kulturnim programom je potekala ob lepem sončnem vremenu v krajih začetkov narodnoosvobodilnega boja na Škofjeloškem, ki so ponudila zavetišče preganjanim partizanom. Prireditve s pohodom se je udeležilo veliko naših članov, pa tudi sorodnikov borcev loške čete in smučarskega voda iz Ljubljane. Vsi so se v dolino vračali zadovoljni in z obljubo, da spomin na Škofjeloško četo in njihov ognjeni krst postane tradicionalen.
PROSLAVA OB 70-LETNICI SMRTI IN 100-LETNICI ROJSTVA PARTIZANSKEGA PESNIKA IN KOMANDANTA ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA OTA VRHUNCA - BLAŽA OSTROVRHARJA
Sobota, 11. april 2015, ob 11. uri v Topoljah nad Selci v Selški dolini
Slovesnost se je odvijala ob lepem sončnem vremenu ter programu, kjer so bili prisotni pevci, harmonikaši, praporščaki, gasilci, sin padlega komandanta Tone in govorci, med katerimi pa je bil najbolj odmeven govor partizana Radovana Hrasta, ki je opisal takratne medvojne dogodke ter žalostno smrt komandanta Škofjeloškega odreda Blaža, ki je končal mlado življenje star komaj 32 let.
Slovesnost se je odvijala ob lepem sončnem vremenu ter programu, kjer so bili prisotni pevci, harmonikaši, praporščaki, gasilci, sin padlega komandanta Tone in govorci, med katerimi pa je bil najbolj odmeven govor partizana Radovana Hrasta, ki je opisal takratne medvojne dogodke ter žalostno smrt komandanta Škofjeloškega odreda Blaža, ki je končal mlado življenje star komaj 32 let.
SPOMINSKA SLOVESNOST 50-USTRELJENIM TALCEM ZA KAMNITNIKOM
Številni svojci in potomci petdesetih ustreljenih talcev za Kamnitnikom in štirih zažganih partizanov v Vešterskem mlinu se vsako leto 9. februarja 2015 zberejo na tradicionalni slovesnosti.
OBISK A.N.P.I.-JA V ROVTU IN NA SV. LENARTU
Številni italijanski partizani so med narodnoosvobodilnim bojem delovali v vaseh Škofjeloškega hribovja. Vsako leto poteka v začetku julija spominska slovesnost na Svetem Lenartu in Rovtu ob obeležjih padlih italijanskih partizanov iz garibaldinske divizije.
TOVARIŠKO SREČANJE V SPOMIN NA USTANOVITEV GORENJSKIH PARTIZANSKIH ODREDOV
Tradicionalno srečanje še živečih udeležencev NOB, partizank in partizanov, aktivistk in aktivistov OF ter vseh članov in prijateljev ZB NOB poteka v spomin na ustanovitev gorenjskih partizanskih odredov in je bogato s kulturnim programom.
ZASADITEV DRAŽGOŠKE JEREBIKE V VRTU SPOMINOV IN TOVARIŠTVA NA PETANJCIH
V vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih je Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice 3. aprila 2014 zasadil jerebiko iz Dražgoš in partizanske Jelovice, ki bo v Vrtu opominjala na znamenito Dražgoško bitko borcev Cankarjevega bataljona z Nemci od 9. do 11. januarja 1942 v tej gorenjski vasici na obronkih Jelovice.
PATRULJNI TEKI NA POKLJUKI
Slovenska vojska in Policija organizirata na Pokljuki tekmovanje vojaških in policijskih patrulj v smučarskih tekih. Patrulje pa morajo dokazati tudi svoje vojaško znanje, premagovati naravne ovire in pomagati ranjenim prijateljem. To je vrhunski tekmovalni dogodek z dolgoletno tradicijo. Začetki namreč segajo že v leto 1958, ko je Miloš Rutar predlagal smučarska tekmovanja kot sestavni del spomina na dražgoško bitko pod imenom Po stezah partizanske Jelovice. Sprva so potekala v širši dražgoški okolici, po letu 1990 pa zaradi pomanjkanja snega na Rudnem polju na Pokljuki.
SLOVESNOST OB OBLETNICI STRELJANJA TALCEV IN USTANOVITVE PREŠERNOVE BRIGADE, DOLENJA VAS