G O R E N J A Ž E T I N A
1. Spominska plošča na Črnem kalu
Spominska plošča na Črnem kalu je posvečena enotam in borcem 2. grupe odredov, ki so se na svojem pohodu iz Dolenjske na Štajersko julija 1942 zadrževali v tem okolišu in imeli tu svoja taborišča. Odkrli so ga leta 1952, dostop je iz Gorenje Žetine.
Napis na spominskem obeležju:
Spominska plošča na Črnem kalu je posvečena enotam in borcem 2. grupe odredov, ki so se na svojem pohodu iz Dolenjske na Štajersko julija 1942 zadrževali v tem okolišu in imeli tu svoja taborišča. Odkrli so ga leta 1952, dostop je iz Gorenje Žetine.
Napis na spominskem obeležju:
NA TEM MESTU SE JE ZADRŽEVALA
JULIJA 1942. II. GRUPA PARTIZANSKIH
ODREDOV NA SVOJEM SLAVNEM
POHODU NA ŠTAJERSKO
O. O. Z. B. N. O. V. KRANJ
JULIJA 1942. II. GRUPA PARTIZANSKIH
ODREDOV NA SVOJEM SLAVNEM
POHODU NA ŠTAJERSKO
O. O. Z. B. N. O. V. KRANJ
V začetku julija 1942 je prišla in se zadržala na Gorenjskem dober mesec dni II. grupa odredov na svoji poti na Štajersko. Za to pot se je odločila potem, ko ji ni uspelo prebiti se iz Dolenjske prek Save na Štajersko. Skupaj s četami Poljanskega bataljona je poizkušala tudi osvoboditi večje kraje v Poljanski in Selški dolini. 12. julija 1942 se je na Gabrški Gori sestala s poveljstvoma I. grupe odredov in Poljanskega bataljona. Pripravili so skupni bojni načrt za osvoboditev Poljanske doline. Vendar so te načrte prekrižali Nemci s poletnimi ofenzivami. Tako so obkolili vso Gabrško Goro in 2. grupi odredov se je ob pomoči vodičev iz Loške čete in ob številnih žrtvah uspelo prebiti se na območje Blegoša. Poljanska in Loška četa sta z izvajanjem akcij v Poljanski dolini omogočili večini enot 2. grupe odredov prehod prek Selške doline in Jelovice ter pohod naprej na Štajersko. Na Črnem kalu se je zadrževalo njihovo poveljstvo s komandantom Francem Rozmanom - Stanetom in političnim komisarjem Dušanom Kvedrom - Tomažem.
2. Spominska plošča na Debeli peči pod Blegošem
Spominska plošča na Debeli peči je posvečena petnajstim borcem Poljanske čete, ki so padli v nemški ofenzivi med 3. in 6. avgustom 1942. Odkrili so jo leta 1978, dostop je s Črnega kala pod Blegošem.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Debeli peči je posvečena petnajstim borcem Poljanske čete, ki so padli v nemški ofenzivi med 3. in 6. avgustom 1942. Odkrili so jo leta 1978, dostop je s Črnega kala pod Blegošem.
Napis na plošči:
Po preboju borcev 2. grupe odredov in Poljanskega bataljona z Gabrške Gore na območje Blegoša so Nemci od 2. do 6. avgusta 1942 vse svoje sile usmerili na to območje. Vendar so tu naleteli le na borce Poljanske čete in jih skušali uničiti. Borci Poljanske čete so se z Blegoša umikali proti Žetini in za seboj potegnili glavnino sovražnikovih sil; s tem so omogočili Loški četi in četi Zdravkovega bataljona iz 2. grupe odredov umik brez žrtev. V neenakem boju je na obrobju Blegoša 3. avgusta 1942 padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti. Tako je četa izgubila skoraj polovico borcev.
Več ...
Podatki o padlih borcih :
Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete.
Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi.
Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je borec Poljanske čete in skojevec.
Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete.
Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete.
Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi.
Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje.
Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 na Jelovici (ne v Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942.
Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 na Jelovici (ne v Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942.
Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi.
Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec.
Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942, dodeljen Poljanski četi.
Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.
Več ...
Podatki o padlih borcih :
Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete.
Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi.
Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je borec Poljanske čete in skojevec.
Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete.
Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete.
Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi.
Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje.
Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 na Jelovici (ne v Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942.
Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 na Jelovici (ne v Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942.
Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi.
Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec.
Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942, dodeljen Poljanski četi.
Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.
3. Spominsko obeležje na Prvi ravni
Spominsko obeležje na Prvi ravni pod Blegošem je posvečeno gorenjskemu pokrajinskemu političnemu vodstvu, ki je delovalo na tem območju v letu 1944. Odkrili so ga leta 1986, dostop je iz Gorenje Žetine.
Napis na obeležju:
Spominsko obeležje na Prvi ravni pod Blegošem je posvečeno gorenjskemu pokrajinskemu političnemu vodstvu, ki je delovalo na tem območju v letu 1944. Odkrili so ga leta 1986, dostop je iz Gorenje Žetine.
Napis na obeležju:
TUKAJ NA PRVI RAVNI
JE OD AVGUSTA DO DECEMBRA
LETA 1944. DELOVALO
GORENJSKO POKRAJINSKO
POLITIČNO VODSTVO NOB
S SVOJIMI ORGANI.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
IN
OKROŽNI ODBOR AKTIVISTOV OF
1986
JE OD AVGUSTA DO DECEMBRA
LETA 1944. DELOVALO
GORENJSKO POKRAJINSKO
POLITIČNO VODSTVO NOB
S SVOJIMI ORGANI.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
IN
OKROŽNI ODBOR AKTIVISTOV OF
1986
Med bivanjem na Jablanovcu nad Hotovljo je Boris Kidrič v prvih dneh decembra 1942 sestavil nov pokrajinski komite KPS za Gorenjsko in Koroško, v letu 1944 se je preimenoval v oblastni komite KPS za Gorenjsko. V neposredni bližini partijskega vodstva so se zadrževali tudi politični delavci OF in drugih organizacij. Tako je bil sedež PK KPS istočasno tudi sedež pokrajinskega poverjeništva IO OF za Gorenjsko, oziroma od maja 1944 pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Za varovanje najvišjih predstavnikov gorenjskega političnega vodstva je skrbel zaščitni bataljon.
Od avgusta do decembra 1944 se je vodstvo zadrževalo v novozgrajeni baraki, imenovani Tivoli, na Prvi ravni na vzhodnem predelu Blegoša.
Od avgusta do decembra 1944 se je vodstvo zadrževalo v novozgrajeni baraki, imenovani Tivoli, na Prvi ravni na vzhodnem predelu Blegoša.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem