H O T A V L J E
1. Spomenik ob cestnem križišču
Spomenik ob cestnem križišču na Hotavljah je posvečen padlim borcem, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja v tem delu Poljanske doline. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer, avtor besedila na obeležju je Franc Potočnik s Hotavelj. Odkrili so ga leta 1957. Leta 1965 je bilo ob spomeniku urejeno grobišče za padle v okolici Hotavelj.
Napis na vzhodni pročelni strani spomenika:
Spomenik ob cestnem križišču na Hotavljah je posvečen padlim borcem, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja v tem delu Poljanske doline. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer, avtor besedila na obeležju je Franc Potočnik s Hotavelj. Odkrili so ga leta 1957. Leta 1965 je bilo ob spomeniku urejeno grobišče za padle v okolici Hotavelj.
Napis na vzhodni pročelni strani spomenika:
ŽRTVAM FAŠIZMA
ZB NOV HOTAVLJE
ZB NOV HOTAVLJE
Napis na severovzhodni strani spomenika:
Napis na jugozahodni strani spomenika:
Napis na vzhodni strani venca:
Napis na severovzhodni strani venca:
V BENEČIJE ZELENE RAVNINI, V DALJNI FRANCOSKI KRAJINI
V MONGOLIJI STEPE PROSTRANE POD GORENJSKE NAŠE GORAMI
VAM JE ZIBELKA TEKLA, ŽIVJLJENJA JE POT VAM TUKAJ SE STEKLA
BORCI, JUNAKI, HEROJI, PADLI POD TOČO SOVRAŽNEGA JEKLA
ZAMAN KRI VAŠA NI TEKLA, FAŠIZMA STE SILO ZLOMILI
SVOBODO STE NAM PRIBORILI
V MONGOLIJI STEPE PROSTRANE POD GORENJSKE NAŠE GORAMI
VAM JE ZIBELKA TEKLA, ŽIVJLJENJA JE POT VAM TUKAJ SE STEKLA
BORCI, JUNAKI, HEROJI, PADLI POD TOČO SOVRAŽNEGA JEKLA
ZAMAN KRI VAŠA NI TEKLA, FAŠIZMA STE SILO ZLOMILI
SVOBODO STE NAM PRIBORILI
Napis na vzhodni strani venca:
POBRATENA V BOJU ZDRUŽENA V VEČNEM POKOJU
MEDNARODNA JE TU ČETA ZBRANA
MED NJIMI DVA STA ITALIJANA, JE TRETJI RUS, ČETRTI JE FRANCOZ,
ENAJST PA JE SLOVENCEV – PRIMORSKIH FANTOV IN GORENJCEV
MEDNARODNA JE TU ČETA ZBRANA
MED NJIMI DVA STA ITALIJANA, JE TRETJI RUS, ČETRTI JE FRANCOZ,
ENAJST PA JE SLOVENCEV – PRIMORSKIH FANTOV IN GORENJCEV
Prek Hotavelj so vodile pomembne partizanske poti iz Loškega pogorja in s Cerkljanskega v Poljansko dolino, tu so potekale številne vojaške, prehranjevalne in diverzantske akcije ter napadi na domobranske postojanke v Polhograjskih dolomitih. 5. marca 1944 je na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki padlo šest borcev 2. bataljona Prešernove brigade, ki so se vračali s prehranjevalne akcije. Ob napadu Vojkove brigade na domobransko postojanko na Hotavljah 18. julija 1944 so padli štirje borci. 22. marca 1945 so v spopadu z gorenjevaškimi domobranci padli trije borci Inženirskega bataljona 31. divizije. Več borcev je padlo tudi v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in zadnja dva borca 4. maja 1945 v bližini Suše.
Več....
Podatki o zapisanih na spomeniku:
Borci
Miha Banič, rojen 3. januarja 1917 v Zabuki pri Karlovcu, delavec, pred vojno je bil zaposlen v Gorenji vasi pri štabu za utrjevanje jugoslovansko-italijanske meje, v partizane vstopil 20. oktobra 1944, marca 1945 so ga Nemci ujeli in do smrti zverinsko mučili.
Alojzij Jelovčan, rojen 30. maja 1928 na Srednjem Brdu, vajenec, v partizane je vstopil leta 1944, padel v noči z 29. na 30. april 1945 pri Dobrovljah v Vipavski dolini.
Feliks Klemenčič, rojen 20. aprila 1918 v Koprivniku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. junija 1943 in bil kurir v Prešernovi brigadi, padel v nemški zasedi 4. avgusta 1943 pri Suši.
Stanko Košnik, rojen 2. novembra 1916 na Brodu v Bohinju, bil je komandir 2. bataljona Prešernove brigade, padel 5. marca 1943 na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki.
Jožef Mlakar, rojen 19. marca 1915 v Krnicah pri Novakih, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, bil je član gospodarske komisije za Selško in Poljansko dolino, padel je 13. februarja 1944 v Volaki blizu svojega doma.
Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Jurij Potrebuješ, rojen 22. aprila 1910 v Suši, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. junija 1944, delal je v čevljarski delavnici Gorenjskega vojnega področja pri Podblegošarju v Davči, padel je 23. marca 1945 pri prenosu ranjene partizanke v partizansko bolnišnico.
Alojzij Rant, rojen 14. junija 1925 v Suši, kmečki delavec, leta 1944 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na francosko fronto, pobegnil k francoskim partizanom, nato je s 5. prekomorsko brigado prišel v Dalmacijo, padel je aprila 1945 v bojih pri Gospiću.
Vinko Selko, rojen 28. marca 1922 v Sinji Gorici pri Vrhniki, mizarski pomočnik, v partizane vstopil ob kapitulaciji Italije septembra 1943, padel je kot komandir 2. čete Vojkove brigade 18. julija 1944 ob napadu na domobransko postojanko na Hotavljah.
Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma.
Anton Špiček, rojen 15. januarja 1903 v Davči, gozdni delavec, živel je v Volaki, v partizane je vstopil 11. septembra 1944, padel je 2. aprila 1945 v Trnovskem gozdu.
Ignac Uršič, rojen 4. avgusta 1923 na Hotavljah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1942, padel je 26. junija 1942 ob napadu na Črni Vrh nad Polhovim Gradcem.
Talci
Stanislav Bernard (padel kot borec), rojen 29. aprila 1902 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil 8. avgusta 1944, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah.
Alojzij Demšar, rojen 15. junija 1905 na Hotavljah, kovač
Anton Demšar, rojen 18. maja 1912 na Hotavljah, posestnik.
Lovrenc Demšar, rojen 14. avgusta 1909 na Hotavljah, kmečki delavec.
Bratje Alojzij, Anton in Lovrenc Demšar so sodelovali s partizani, bili izdani in aretirani 19. julija 1942 ter ustreljeni kot talci 26. julija 1942 na Retnjah pri Tržiču
Pavla Frlic, rojena 20. januarja 1919 v Volaki, tekstilna delavka, članica KP od leta 1939. Aretirana je bila v začetku leta 1942, umrla aprila 1942 v taborišču v Mauthausnu.
Andrej Jerovšek (padel kot borec), rojen leta 1918 v Ljubljani, stanoval je v Sori, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah.
Valentin Rihtaršič, rojen 7. februarja 1913 na Hotavljah, cestar, pomemben aktivist, aretirali so ga 19. julija 1942 in 26. julija 1942 ustrelili kot talca na Retnjah pri Tržiču.
Žrtve okupatorjevega nasilja:
Tomaž Demšar, rojen 20. decembra 1895 na Hotavljah, delavec, aretirali so ga 19. julija 1942, umrl je 26. junija 1944 v Schwechatu pri Dunaju.
Jakob Derlink, rojen 12. julija 1890 v Čabračah, gozdni delavec, 4. decembra 1942 so ga ustrelili med policijsko uro v bližini njegovega doma.
Angela Eržen, rojena 16. aprila 1921 na Srednjem Brdu, tovarniška delavka, članica KPS, 24. novembra 1944 so jo ustrelili žabniški domobranci v Zgornjih Bitnjah, ko se je s sodelavko vračala z dela.
Frančiška Godec, rojena 27. novembra 1906 v Suši, leta 1943 jo je ustrelila nemška patrulja pri Hlavčih Njivah.
Valentin Rihtaršič, rojen 31. januarja 1896 na Hotavljah, gozdni delavec v Gorjah pri Bledu, skušal se je prebiti iz nemške obkolitve, a so ga Nemci ustrelili.
Tomaž Šinkovec, rojen 5. decembra 1911 v Volaki, strojarski pomočnik, sodelavec partizanov, 8. avgusta 1941 so ga orožniki aretirali, umrl je 15. januarja 1942 v taborišču Auschwitz.
Marija Šubic, rojena 3. maja 1900 na Hotavljah, njena družina je bila ob okupaciji izgnana, Marija je bila kot invalidka odpeljana v taborišče Auschwitz, januarja 1945 je bila v plinski celici usmrčena in sežgana v krematoriju v Rawensbrücku.
Pokopani v grobišču ob spomeniku:
Anton Abram, rojen 9. junija 1909 v Labinjah pri Cerknem, v partizane je vstopil 9. februarja 1943, padel je 22. marca 1945 kot borec Inženirskega bataljona 31. divizije pri Hotavljah.
Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil 12. januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj.
Anton (ne Jože) Stanovnik, rojen 13. septembra 1927 v Strmici pri Selcih, padel je 5. marca 1945 na Hotavljah.
Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941 v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Prvotno je bil pokopan na domačem travniku.
V grobišču je pokopanih še petnajst neznanih borcev, ki so padli v okolici Hotavelj.
Več....
Podatki o zapisanih na spomeniku:
Borci
Miha Banič, rojen 3. januarja 1917 v Zabuki pri Karlovcu, delavec, pred vojno je bil zaposlen v Gorenji vasi pri štabu za utrjevanje jugoslovansko-italijanske meje, v partizane vstopil 20. oktobra 1944, marca 1945 so ga Nemci ujeli in do smrti zverinsko mučili.
Alojzij Jelovčan, rojen 30. maja 1928 na Srednjem Brdu, vajenec, v partizane je vstopil leta 1944, padel v noči z 29. na 30. april 1945 pri Dobrovljah v Vipavski dolini.
Feliks Klemenčič, rojen 20. aprila 1918 v Koprivniku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. junija 1943 in bil kurir v Prešernovi brigadi, padel v nemški zasedi 4. avgusta 1943 pri Suši.
Stanko Košnik, rojen 2. novembra 1916 na Brodu v Bohinju, bil je komandir 2. bataljona Prešernove brigade, padel 5. marca 1943 na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki.
Jožef Mlakar, rojen 19. marca 1915 v Krnicah pri Novakih, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, bil je član gospodarske komisije za Selško in Poljansko dolino, padel je 13. februarja 1944 v Volaki blizu svojega doma.
Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Jurij Potrebuješ, rojen 22. aprila 1910 v Suši, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. junija 1944, delal je v čevljarski delavnici Gorenjskega vojnega področja pri Podblegošarju v Davči, padel je 23. marca 1945 pri prenosu ranjene partizanke v partizansko bolnišnico.
Alojzij Rant, rojen 14. junija 1925 v Suši, kmečki delavec, leta 1944 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na francosko fronto, pobegnil k francoskim partizanom, nato je s 5. prekomorsko brigado prišel v Dalmacijo, padel je aprila 1945 v bojih pri Gospiću.
Vinko Selko, rojen 28. marca 1922 v Sinji Gorici pri Vrhniki, mizarski pomočnik, v partizane vstopil ob kapitulaciji Italije septembra 1943, padel je kot komandir 2. čete Vojkove brigade 18. julija 1944 ob napadu na domobransko postojanko na Hotavljah.
Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma.
Anton Špiček, rojen 15. januarja 1903 v Davči, gozdni delavec, živel je v Volaki, v partizane je vstopil 11. septembra 1944, padel je 2. aprila 1945 v Trnovskem gozdu.
Ignac Uršič, rojen 4. avgusta 1923 na Hotavljah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1942, padel je 26. junija 1942 ob napadu na Črni Vrh nad Polhovim Gradcem.
Talci
Stanislav Bernard (padel kot borec), rojen 29. aprila 1902 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil 8. avgusta 1944, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah.
Alojzij Demšar, rojen 15. junija 1905 na Hotavljah, kovač
Anton Demšar, rojen 18. maja 1912 na Hotavljah, posestnik.
Lovrenc Demšar, rojen 14. avgusta 1909 na Hotavljah, kmečki delavec.
Bratje Alojzij, Anton in Lovrenc Demšar so sodelovali s partizani, bili izdani in aretirani 19. julija 1942 ter ustreljeni kot talci 26. julija 1942 na Retnjah pri Tržiču
Pavla Frlic, rojena 20. januarja 1919 v Volaki, tekstilna delavka, članica KP od leta 1939. Aretirana je bila v začetku leta 1942, umrla aprila 1942 v taborišču v Mauthausnu.
Andrej Jerovšek (padel kot borec), rojen leta 1918 v Ljubljani, stanoval je v Sori, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah.
Valentin Rihtaršič, rojen 7. februarja 1913 na Hotavljah, cestar, pomemben aktivist, aretirali so ga 19. julija 1942 in 26. julija 1942 ustrelili kot talca na Retnjah pri Tržiču.
Žrtve okupatorjevega nasilja:
Tomaž Demšar, rojen 20. decembra 1895 na Hotavljah, delavec, aretirali so ga 19. julija 1942, umrl je 26. junija 1944 v Schwechatu pri Dunaju.
Jakob Derlink, rojen 12. julija 1890 v Čabračah, gozdni delavec, 4. decembra 1942 so ga ustrelili med policijsko uro v bližini njegovega doma.
Angela Eržen, rojena 16. aprila 1921 na Srednjem Brdu, tovarniška delavka, članica KPS, 24. novembra 1944 so jo ustrelili žabniški domobranci v Zgornjih Bitnjah, ko se je s sodelavko vračala z dela.
Frančiška Godec, rojena 27. novembra 1906 v Suši, leta 1943 jo je ustrelila nemška patrulja pri Hlavčih Njivah.
Valentin Rihtaršič, rojen 31. januarja 1896 na Hotavljah, gozdni delavec v Gorjah pri Bledu, skušal se je prebiti iz nemške obkolitve, a so ga Nemci ustrelili.
Tomaž Šinkovec, rojen 5. decembra 1911 v Volaki, strojarski pomočnik, sodelavec partizanov, 8. avgusta 1941 so ga orožniki aretirali, umrl je 15. januarja 1942 v taborišču Auschwitz.
Marija Šubic, rojena 3. maja 1900 na Hotavljah, njena družina je bila ob okupaciji izgnana, Marija je bila kot invalidka odpeljana v taborišče Auschwitz, januarja 1945 je bila v plinski celici usmrčena in sežgana v krematoriju v Rawensbrücku.
Pokopani v grobišču ob spomeniku:
Anton Abram, rojen 9. junija 1909 v Labinjah pri Cerknem, v partizane je vstopil 9. februarja 1943, padel je 22. marca 1945 kot borec Inženirskega bataljona 31. divizije pri Hotavljah.
Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil 12. januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj.
Anton (ne Jože) Stanovnik, rojen 13. septembra 1927 v Strmici pri Selcih, padel je 5. marca 1945 na Hotavljah.
Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941 v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Prvotno je bil pokopan na domačem travniku.
V grobišču je pokopanih še petnajst neznanih borcev, ki so padli v okolici Hotavelj.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem