H O T O V L J A
1. Spominski kamen pod Jablanovcem
Obeležje spominja na posvetovanje Borisa Kidriča z vodilnimi aktivisti KPS in OF Gorenjske ob koncu novembra 1942 o nadaljnjem razvoju NOB na Gorenjskem. Odkrili so ga leta 1985, dostop je iz Poljan mimo Predmosta.
Napis na obeležju:
Obeležje spominja na posvetovanje Borisa Kidriča z vodilnimi aktivisti KPS in OF Gorenjske ob koncu novembra 1942 o nadaljnjem razvoju NOB na Gorenjskem. Odkrili so ga leta 1985, dostop je iz Poljan mimo Predmosta.
Napis na obeležju:
SPODAJ V GRAPI
JE BILA ZEMLJANKA,
V KATERI JE V DECEMBRU 1942
BORIS KIDRIČ IMEL POSVET
Z VODILNIMI AKTIVISTI KPS
IN OF GORENJSKE.
SKLEPI IZ TEGA POSVETA
SO BILI ODLOČILNI
ZA NADALJNI RAZVOJ
NOB NA GORENJSKEM.
OK ZKS ŠKOFJA LOKA
1985
JE BILA ZEMLJANKA,
V KATERI JE V DECEMBRU 1942
BORIS KIDRIČ IMEL POSVET
Z VODILNIMI AKTIVISTI KPS
IN OF GORENJSKE.
SKLEPI IZ TEGA POSVETA
SO BILI ODLOČILNI
ZA NADALJNI RAZVOJ
NOB NA GORENJSKEM.
OK ZKS ŠKOFJA LOKA
1985
Z dražgoško bitko se je zaključilo prvo obdobje uspešnega vojaškega in političnega dela KP in OF. V prvih mesecih leta 1942 je gestapu uspelo zajeti še tiste redke aktiviste in organizatorje OF in njihove sodelavce, ki so po decembrski vstaji še ostali na terenu. S tem je bila organizacijska mreža OF na terenu povsem razbita, zato je skoraj povsem prenehalo in zamrlo organizirano politično delo med prebivalstvom.
Konec poletja 1942 so bili iz Poljanskega bataljona poslani na teren posamezni borci z nalogo, da organizirajo in oživijo politično delo. Ker pa so Nemci napovedovali mobilizacijo v nemško vojsko in ker se niti vojaške niti politične razmere po nemških ofenzivah na Gorenjskem kljub dobro zastavljenemu delu niso bistveno popravile, je prišel konec novembra 1942 na Gorenjsko Boris Kidrič. V zemljanki pod Jablanovcem sta z Maksom Krmeljem analizirala vojaški in politični položaj na Gorenjskem. Boris Kidrič je postavil Maksa Krmelja za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko z nalogo, da prepreči mobilizacijo v nemško vojsko, in ga zadolžil za vojaško in politično delovanje prek zime 1942 /43.
Konec poletja 1942 so bili iz Poljanskega bataljona poslani na teren posamezni borci z nalogo, da organizirajo in oživijo politično delo. Ker pa so Nemci napovedovali mobilizacijo v nemško vojsko in ker se niti vojaške niti politične razmere po nemških ofenzivah na Gorenjskem kljub dobro zastavljenemu delu niso bistveno popravile, je prišel konec novembra 1942 na Gorenjsko Boris Kidrič. V zemljanki pod Jablanovcem sta z Maksom Krmeljem analizirala vojaški in politični položaj na Gorenjskem. Boris Kidrič je postavil Maksa Krmelja za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko z nalogo, da prepreči mobilizacijo v nemško vojsko, in ga zadolžil za vojaško in politično delovanje prek zime 1942 /43.
2. Spominska plošča na hiši Maksa Kalana
Spominska plošča na stanovanjski hiši Maksa Kalana v Hotovlji je posvečena ustanovitvi Poljanske čete decembra 1941; odkrili so jo leta 1961, dostop je iz Poljan in Hotovlje.
Napis na plošči:
Spominska plošča na stanovanjski hiši Maksa Kalana v Hotovlji je posvečena ustanovitvi Poljanske čete decembra 1941; odkrili so jo leta 1961, dostop je iz Poljan in Hotovlje.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI JE BILA
USTANOVLJENA
4. 12. 1941
POLJANSKA ČETA
USTANOVLJENA
4. 12. 1941
POLJANSKA ČETA
Na posvetu 19. oktobra 1941 so organizatorji upora proti okupatorju z loškega območja sklenili, da je na območju Škofje Loke, Selške in Poljanske doline treba nemudoma ustanoviti tri čete. Komunisti iz Poljanske doline so se 4. decembra 1941 zbrali pri Maksu Kalanu v Hotovlji in sprejeli pobudo za ustanovitev Poljanske čete.
Že 6. decembra 1941 se je pri Muhu v Vinharjih zbralo okoli dvajset prostovoljcev, opremljenih s starojugoslovanskimi uniformami in vojaško opremo, ter izreklo vojaško prisego. Nagovoril jih je organizator upora v Poljanski dolini Maks Krmelj - Matija. Borci so se priključili Cankarjevemu bataljonu in sodelovali v poljanski decembrski vstaji in dražgoški bitki.
Že 6. decembra 1941 se je pri Muhu v Vinharjih zbralo okoli dvajset prostovoljcev, opremljenih s starojugoslovanskimi uniformami in vojaško opremo, ter izreklo vojaško prisego. Nagovoril jih je organizator upora v Poljanski dolini Maks Krmelj - Matija. Borci so se priključili Cankarjevemu bataljonu in sodelovali v poljanski decembrski vstaji in dražgoški bitki.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem