l e s k o v i c a
1. Spomenik padlim domačinom in neznanim borcem
Spomenik je na grobišču dvaindvajsetih neznanih borcev, ki so padli med vojno v tej okolici, in dvajsetim padlim borcem, trem ustreljenim talcem in štirim žrtvam fašističnega nasilja – domačinom. Načrte za spomenik je izdelal arhitekt Albert Sušnik, dostop do spomenika je s Hotavelj in iz Leskovice.
Napis na severni strani spomenika:
Spomenik je na grobišču dvaindvajsetih neznanih borcev, ki so padli med vojno v tej okolici, in dvajsetim padlim borcem, trem ustreljenim talcem in štirim žrtvam fašističnega nasilja – domačinom. Načrte za spomenik je izdelal arhitekt Albert Sušnik, dostop do spomenika je s Hotavelj in iz Leskovice.
Napis na severni strani spomenika:
Leskovica z okoliškimi vasmi in zaselki je imela med vojno pomembno strateško vlogo na prehodu s Cerkljanskega, iz Selške in Poljanske doline v Polhograjsko hribovje in Žirovsko kotlino. Vas je bila priročen kraj za vojaške enote, ki so na vzhodni strani nekdanje jugoslovansko-italijanske meje varovale osvobojeno ozemlje na Cerkljanskem ali od tu napadale sovražnika v Poljanski dolini in Polhograjskem hribovju. Najpogosteje so se tu zadrževale enote Prešernove, Vojkove in Gradnikove brigade ter Škofjeloški odred.
Več...
Podatki o padlih borcih, talcih in drugih žrtvah okupatorjevega nasilja:
Mihael Bogataj, rojen 26. septembra 1905 v Kopačnici, kmečki delavec, ustreljen je bil na pragu domače hiše 17. novembra 1943.
Frančišek Brejc, rojen 2. januarja 1911 v Leskovici, delavec, bil je borec Kokrškega odreda, umrl je 11. maja 1945 v Borovljah.
Franc Čemažar, rojen 14. avgusta 1909 v Davči, delavec, v partizane je vstopil 1. aprila 1944, bil je vodnik v Gradnikovi brigadi, padel je 26. januarja 1945 na Ravnici pri Gorici.
Janez Demšar, rojen 4. oktobra 1904 v Krnicah pri Novakih, kmet, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, v Bazoviško brigado, padel je 10. aprila 1945.
Anton Dolinar, rojen 31. oktobra 1904 v Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 28. marca 1944 pri Idriji.
Anton Jelovčan, rojen 29. maja 1919 v Lajšah, delavec, padel je kot borec Prešernove brigade 29. oktobra 1943 v Volaki.
Matevž Jereb, rojen 20. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je kot borec Prešernove brigade 6. marca 1944 na Stirpniku.
Anton Klemenčič, rojen 11. januarja 1912 v Studorju, mesarski pomočnik v Tržiču, v partizane je vstopil poleti 1944, padel je kot borec Prešernove brigade leta 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi v Trnovskem gozdu.
Anton Mezek, rojen 5. julija 1908 v Kopačnici, mizar na Jesenicah, leta 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Begunje, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici.
Silvester Mezek, rojen 1. novembra 1926 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan kot borec Prešernove brigade.
Pavla Mihelič, rojena 25. junija 1928 v Leskovici, dijakinja, padla je 11. februarja 1944 v Litiji kot bolničarka.
Blaž Miklavc, rojen leta 1870 v Kopačnici, ustreljen je bil 17. novembra 1943 doma.
Alojz Močnik, rojen 28. julija 1892 v Lajšah pri Leskovici, kmet, v partizane je vstopil 30. oktobra 1943, padel je 24. marca 1945 v Podplečah pri Cerknem.
Silvester Močnik, rojen 14. oktobra 1926 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. septembra 1943, padel je 12. oktobra 1943 v Velikih Laznah kot borec Soške brigade.
Vencelj Močnik, rojen 17. septembra 1919 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. septembra 1943, padel je kot borec VOS 18. marca 1944 v Velikih Laznah.
Jakob Podobnik, rojen 15. junija 1926 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, aretiran je bil oktobra 1943 in ustreljen 15. januarja 1944 kot talec v Lescah.
Janez Podobnik, rojen 5. avgusta 1922 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je 25. marca 1945 na Poreznu kot borec Kosovelove brigade.
Franc Potočnik, rojen 5. decembra 1904 v Robidnici, kmet, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je na Želinu 13. novembra 1943.
Anton Rant, rojen 11. januarja 1892 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 20. septembra 1944, član Narodne zaščite v okolici Davče, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 4. aprila 1945 v Slugovi dolini v Davči.
Jakob Razložnik, rojen 22. julija 1909 v Kopačnici, železničar, v partizane je vstopil 27. septembra 1944, padel je 5. oktobra 1944 v Selških Lajšah.
Anton Šturm, rojen 19. septembra 1917 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. novembra 1943 v Vojkovo brigado, padel je 1. aprila 1945 na Otlici.
Franc Šturm, rojen 1. oktobra 1874 v Krnicah pri Novakih, kmet, bil je žrtev bombardiranja v Novakih 12. oktobra 1943.
Jurij Šturm, rojen 21. aprila 1904 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. septembra 1943, v Vojkovo brigado, padel je 17. novembra 1943 v Kopačnici.
Matevž Šturm, rojen 19. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, 25. marca 1945 so ga Nemci ustrelili doma.
Andrej Verčič, rojen 30. novembra 1913 na Lazah pri Leskovici, delavec, 20. septembra 1943 je vstopil v Gregorčičevo brigado, leta 1944 je bil ujet in odpeljan v taborišče Dachau, kjer je umrl 24. aprila 1945 (ne 1943).
Ludvik Verčič, rojen 15. avgusta 1927 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. aprila 1944, bil je kurir v Gregorčičevi brigadi, padel je 30. julija 1944 v Trnovskem gozdu.
Mihael Vizjak (ne Bizjak), rojen 28. septembra 1903 v Studoru, cestar, aretiran in ustreljen je bil kot talec 7. julija 1943 v Begunjah.
Več...
Podatki o padlih borcih, talcih in drugih žrtvah okupatorjevega nasilja:
Mihael Bogataj, rojen 26. septembra 1905 v Kopačnici, kmečki delavec, ustreljen je bil na pragu domače hiše 17. novembra 1943.
Frančišek Brejc, rojen 2. januarja 1911 v Leskovici, delavec, bil je borec Kokrškega odreda, umrl je 11. maja 1945 v Borovljah.
Franc Čemažar, rojen 14. avgusta 1909 v Davči, delavec, v partizane je vstopil 1. aprila 1944, bil je vodnik v Gradnikovi brigadi, padel je 26. januarja 1945 na Ravnici pri Gorici.
Janez Demšar, rojen 4. oktobra 1904 v Krnicah pri Novakih, kmet, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, v Bazoviško brigado, padel je 10. aprila 1945.
Anton Dolinar, rojen 31. oktobra 1904 v Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 28. marca 1944 pri Idriji.
Anton Jelovčan, rojen 29. maja 1919 v Lajšah, delavec, padel je kot borec Prešernove brigade 29. oktobra 1943 v Volaki.
Matevž Jereb, rojen 20. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je kot borec Prešernove brigade 6. marca 1944 na Stirpniku.
Anton Klemenčič, rojen 11. januarja 1912 v Studorju, mesarski pomočnik v Tržiču, v partizane je vstopil poleti 1944, padel je kot borec Prešernove brigade leta 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi v Trnovskem gozdu.
Anton Mezek, rojen 5. julija 1908 v Kopačnici, mizar na Jesenicah, leta 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Begunje, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici.
Silvester Mezek, rojen 1. novembra 1926 v Krnicah pri Novakih, delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan kot borec Prešernove brigade.
Pavla Mihelič, rojena 25. junija 1928 v Leskovici, dijakinja, padla je 11. februarja 1944 v Litiji kot bolničarka.
Blaž Miklavc, rojen leta 1870 v Kopačnici, ustreljen je bil 17. novembra 1943 doma.
Alojz Močnik, rojen 28. julija 1892 v Lajšah pri Leskovici, kmet, v partizane je vstopil 30. oktobra 1943, padel je 24. marca 1945 v Podplečah pri Cerknem.
Silvester Močnik, rojen 14. oktobra 1926 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. septembra 1943, padel je 12. oktobra 1943 v Velikih Laznah kot borec Soške brigade.
Vencelj Močnik, rojen 17. septembra 1919 v Lajšah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. septembra 1943, padel je kot borec VOS 18. marca 1944 v Velikih Laznah.
Jakob Podobnik, rojen 15. junija 1926 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, aretiran je bil oktobra 1943 in ustreljen 15. januarja 1944 kot talec v Lescah.
Janez Podobnik, rojen 5. avgusta 1922 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. septembra 1943, padel je 25. marca 1945 na Poreznu kot borec Kosovelove brigade.
Franc Potočnik, rojen 5. decembra 1904 v Robidnici, kmet, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je na Želinu 13. novembra 1943.
Anton Rant, rojen 11. januarja 1892 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 20. septembra 1944, član Narodne zaščite v okolici Davče, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 4. aprila 1945 v Slugovi dolini v Davči.
Jakob Razložnik, rojen 22. julija 1909 v Kopačnici, železničar, v partizane je vstopil 27. septembra 1944, padel je 5. oktobra 1944 v Selških Lajšah.
Anton Šturm, rojen 19. septembra 1917 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. novembra 1943 v Vojkovo brigado, padel je 1. aprila 1945 na Otlici.
Franc Šturm, rojen 1. oktobra 1874 v Krnicah pri Novakih, kmet, bil je žrtev bombardiranja v Novakih 12. oktobra 1943.
Jurij Šturm, rojen 21. aprila 1904 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. septembra 1943, v Vojkovo brigado, padel je 17. novembra 1943 v Kopačnici.
Matevž Šturm, rojen 19. septembra 1915 v Krnicah pri Novakih, kmečki delavec, 25. marca 1945 so ga Nemci ustrelili doma.
Andrej Verčič, rojen 30. novembra 1913 na Lazah pri Leskovici, delavec, 20. septembra 1943 je vstopil v Gregorčičevo brigado, leta 1944 je bil ujet in odpeljan v taborišče Dachau, kjer je umrl 24. aprila 1945 (ne 1943).
Ludvik Verčič, rojen 15. avgusta 1927 na Lazah pri Leskovici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. aprila 1944, bil je kurir v Gregorčičevi brigadi, padel je 30. julija 1944 v Trnovskem gozdu.
Mihael Vizjak (ne Bizjak), rojen 28. septembra 1903 v Studoru, cestar, aretiran in ustreljen je bil kot talec 7. julija 1943 v Begunjah.
2. Spominsko obeležje pod vrhom Blegoša
Spominska plošča na obeležju pod vrhom Blegoša spominja na pogumni boj dvainštiridesetih borcev Poljanske čete 3. avgusta 1942, v katerem jih je petnajst padlo. Dostop do obeležja je s Črnega kala.
Napis na plošči:
Spominska plošča na obeležju pod vrhom Blegoša spominja na pogumni boj dvainštiridesetih borcev Poljanske čete 3. avgusta 1942, v katerem jih je petnajst padlo. Dostop do obeležja je s Črnega kala.
Napis na plošči:
TU JE 42 BORCEV
POLJANSKE ČETE SMELO
3. VIII. 1942 Z 10.000 NEMCI
BORBO SPREJELO
27 JUNAKOV JE
V JURIŠIH PADLO.
15 SI JE POT SKOZI OBROČEV
ŠESTERO UTRLO.
SLAVA JUNAKOM NOV!
ZB HOTAVLJE
POLJANSKE ČETE SMELO
3. VIII. 1942 Z 10.000 NEMCI
BORBO SPREJELO
27 JUNAKOV JE
V JURIŠIH PADLO.
15 SI JE POT SKOZI OBROČEV
ŠESTERO UTRLO.
SLAVA JUNAKOM NOV!
ZB HOTAVLJE
4. aprila 1942 je bil v okviru 1. grupe odredov ustanovljen Poljanski bataljon s Selško, Škofjeloško in Poljansko četo. Konec junija 1942 si je na poti na Štajersko preko loškega ozemlja utirala pot 2. grupa odredov. Na tej poti so jim pomagale posamezne čete Poljanskega bataljona.
Nemci so proti 1. in 2. grupi odredov 2. avgusta 1942 pričeli z veliko ofenzivo na območje Blegoša, kjer se je nahajala glavnina partizanskih enot. Škofjeloški četi in enoti 2. grupe odredov se je uspelo umakniti iz sovražnikovega obroča, v njem pa je ostala Poljanska četa z 42 borci. 3. avgusta 1942 se je prebijala v smeri Žetine in za seboj potegnila večino sovražnikovih sil. V tem preboju je padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti.
Več...
Podatki o padlih borcih Poljanske čete:
Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete.
Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi.
Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete.
Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete.
Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete.
Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil 9. maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi, član KPS.
Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje.
Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo.
Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo.
Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi.
Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec.
Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942 in bil dodeljen Poljanski četi.
Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.
Nemci so proti 1. in 2. grupi odredov 2. avgusta 1942 pričeli z veliko ofenzivo na območje Blegoša, kjer se je nahajala glavnina partizanskih enot. Škofjeloški četi in enoti 2. grupe odredov se je uspelo umakniti iz sovražnikovega obroča, v njem pa je ostala Poljanska četa z 42 borci. 3. avgusta 1942 se je prebijala v smeri Žetine in za seboj potegnila večino sovražnikovih sil. V tem preboju je padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti.
Več...
Podatki o padlih borcih Poljanske čete:
Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete.
Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi.
Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete.
Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete.
Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete.
Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil 9. maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi, član KPS.
Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje.
Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo.
Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo.
Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi.
Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec.
Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942 in bil dodeljen Poljanski četi.
Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem