Čiščenje spomenikov v oktobru 2023
V četrtek, 5. oktobra 2023, se je tudi v letošnjem letu na pobudo Kluba brigadirjev MDB Škofja Loka ponovno pričela akcija čiščenja spomenikov NOB na Škofjeloškem.
Člani kluba obeležja očistijo in uredijo, ter nanje položijo resje in poslikane spominske kamne v spomin padlim med drugo svetovno vojno.
Prilagamo slike nekaterih lokacij, ki so jih obiskali in tam poskrbeli za lepo ureditev spomenikov.
Člani kluba obeležja očistijo in uredijo, ter nanje položijo resje in poslikane spominske kamne v spomin padlim med drugo svetovno vojno.
Prilagamo slike nekaterih lokacij, ki so jih obiskali in tam poskrbeli za lepo ureditev spomenikov.
ČIŠČENJE SPOMENIKOV V OKTOBRU 2022
V sredo, 5. oktobra 2022, se je v okviru Kluba brigadirjev MDB Škofja Loka odvila akcija čiščenja spomenikov. Klub brigadirjev MDB, ki z Združenjem borcev Škofja Loka sodeluje že od svoje ustanovitve leta 1996, združuje številne prostovoljce, ki na različne načine pomagajo ljudem. Pri tem se povezujejo z mnogimi društvi in drugimi organizacijami.
Že več kot desetletje na pobudo brigadirjev v jesenskih mesecih poteka akcija čiščenja spomenikov NOB na Škofjeloškem. V akciji vsako leto sodeluje med 15 in 20 brigadirjev, ki obiščejo številne spomenike na tem območju. Obeležja temeljito očistijo in uredijo, nato pa nanje položijo resje in sveče v spomin na padle med drugo svetovno vojno. Letos so sveče zamenjali z okrašenimi in poslikanimi spominskimi kamni, ki so poskrbeli za svež izgled vsakega obeležja.
V Škofji Loki so se podali na Vojaško cesto, kjer so poskrbeli za ureditev sedmih spomenikov, nato pa so se odpravili še v Poljansko dolino in obiskali številne lokacije, kjer se nahajajo pomniki na osebe in dogodke narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. V Škofji Loki so poleg tega očistili še spomenik petdesetim talcem za Kamnitnikom, spomenik v Veštrskem mlinu, spominski kamen pred vasjo Pevno in spominsko obeležje na Križni gori. V spodnji galeriji si lahko ogledate nekatere izmed lokacij, ki so jih obiskali.
Že več kot desetletje na pobudo brigadirjev v jesenskih mesecih poteka akcija čiščenja spomenikov NOB na Škofjeloškem. V akciji vsako leto sodeluje med 15 in 20 brigadirjev, ki obiščejo številne spomenike na tem območju. Obeležja temeljito očistijo in uredijo, nato pa nanje položijo resje in sveče v spomin na padle med drugo svetovno vojno. Letos so sveče zamenjali z okrašenimi in poslikanimi spominskimi kamni, ki so poskrbeli za svež izgled vsakega obeležja.
V Škofji Loki so se podali na Vojaško cesto, kjer so poskrbeli za ureditev sedmih spomenikov, nato pa so se odpravili še v Poljansko dolino in obiskali številne lokacije, kjer se nahajajo pomniki na osebe in dogodke narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. V Škofji Loki so poleg tega očistili še spomenik petdesetim talcem za Kamnitnikom, spomenik v Veštrskem mlinu, spominski kamen pred vasjo Pevno in spominsko obeležje na Križni gori. V spodnji galeriji si lahko ogledate nekatere izmed lokacij, ki so jih obiskali.
UNIČENJE SPOMENIKA NA PASJI RAVNI POSVEČENEGA PADLIM BORCEM CANKARJEVEGA BATALJONA, 21.3.2021
V preteklih dneh smo bili s strani več pohodnikov obveščeni o poškodovani oziroma uničeni spominski plošči na Pasji ravni nad Koširjevo domačijo na prevali na JV strani Pasje ravni. Spominska plošča je posvečena padlim borcem Cankarjevega bataljona, ki so se na tem območju 26. in 27. decembra 1941 junaško borili s premočnimi nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami. Na spodnji plošči pa je zapisano, da so se borci 7. SNOUB Franceta Prešerna 26. septembra 1944 ves dan uspešno bojevali z močnejšim sovražnikom; v boju je padlo šest borcev Prešernove brigade. Na priloženih fotografijah je vidno, kako so neznani storilci z dletom na silo ploščo odstranili in jo poškodovali.
Prav na tem območju smo bili deležni provokacij že v preteklem letu, ko je Planinsko društvo Škofja Loka ob obletnici dražgoške bitke organiziralo nočni pohod Po poti Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše, 12.1.2020. Štart je bil pri kulturnem domu na Črnem vrhu, pred polnočjo pa se je pojavila skupina mladih, ki je z žaljivkami napadala pohodnike, izobesila domobransko zastavo, ipd. Provokacije so bile tako močne, da so organizatorji pohoda razmišljali celo o prestavitvi štarta pohoda v prihodnje.
Pomniki NOB so v zadnjem času vedno pogosteje deležni napadov, uničevanja in oskrunitev. Gre za del naše zgodovine in izkaz nespoštovanja do nje.
Prav na tem območju smo bili deležni provokacij že v preteklem letu, ko je Planinsko društvo Škofja Loka ob obletnici dražgoške bitke organiziralo nočni pohod Po poti Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše, 12.1.2020. Štart je bil pri kulturnem domu na Črnem vrhu, pred polnočjo pa se je pojavila skupina mladih, ki je z žaljivkami napadala pohodnike, izobesila domobransko zastavo, ipd. Provokacije so bile tako močne, da so organizatorji pohoda razmišljali celo o prestavitvi štarta pohoda v prihodnje.
Pomniki NOB so v zadnjem času vedno pogosteje deležni napadov, uničevanja in oskrunitev. Gre za del naše zgodovine in izkaz nespoštovanja do nje.
Foto: Iris Todorović
Ponovno smo bili s strani pohodnikov obveščeni o dodatnem poškodovanju spomenika. O dogodku so poročali tudi na spletni strani 24ur: https://www.24ur.com/novice/slovenija/neznanec-unicil-spomenik-nob-in-na-njem-pustil-sporocilo.html
POLAGANJE VENCA PADLIM NA JAMNIKU (SV. BARBARA), 11.3.2021
V krvi kipeče cvetje pokopan
Leži s prebelim čelom partizan,
In belo, belo, belo pada sneg,
Zamete njega in zajcev, srnic beg.
Oton Župančič, 1942
Leži s prebelim čelom partizan,
In belo, belo, belo pada sneg,
Zamete njega in zajcev, srnic beg.
Oton Župančič, 1942
Letos obeležujemo 80 let ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda. Začetki priprav na ustanovitev prvega odbora OF v Škofji Loki segajo že v drugo polovico maja 1941. Takrat je Stane Kovač prišel v Škofjo Loko k Tinetu Severju, predsedniku skupine Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ) in delavcu v nekdanji tovarni klobukov Šešir ter mu poročal o novih razmerah, ki so jih obravnavali v Ljubljani in o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se je začasno imenovala Protiimperialistična fronta. Tine Sever je soglašal glede povezave s komunistično partijo in se takoj zavzel za ustanovitev osvobodilne fronte. Pri krščanskih socialistih sta računala na zveste in predane delavske funkcionarje JSZ: Toneta Fojkarja, Jaka Pintarja, Justina Dolinarja, Staneta Kaniča, Franca Logondra, Toneta Pirca, Janka Šinka, Lojzeta Malovrha, Poldeta Polenca in še nekatere druge. Oba sta menila, da bo v povezavi med demokratičnim delom Sokola in komunistično partijo v Škofji Loki in njeni okolici možno organizirati osvobodilno fronto in s tem ustvariti množični politični odziv. Osvobodilna fronta je bila v Škofji Loki ustanovljena 20.7.1941.
V četrtek, 11. marca 2021, smo častno obeležili 79 let od tragičnega dogodka – napada na škofjeloško četo in prve ljubljanske prostovoljce, ki so se leta 1942 po umiku iz Dražgoš zatekli na zapuščeno Jamnikovo domačijo na samotnem hribu pod Osolnikom in tam preživeli skoraj mesec dni, preden jih je okupator odkril, napadel in v spopadu ubil 7 hrabrih mož:
V četrtek, 11. marca 2021, smo častno obeležili 79 let od tragičnega dogodka – napada na škofjeloško četo in prve ljubljanske prostovoljce, ki so se leta 1942 po umiku iz Dražgoš zatekli na zapuščeno Jamnikovo domačijo na samotnem hribu pod Osolnikom in tam preživeli skoraj mesec dni, preden jih je okupator odkril, napadel in v spopadu ubil 7 hrabrih mož:
- Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, dražgoški borec;
- Janez Bernik, rojen 28. avgusta 1915 v Medvodah, tekstilni tehnik, član KPS, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942;
- Ivan Bucik, ojen 25. novembra 1919 v Ljubljani, prometnik – pripravnik na železniški postaji v Škofji Loki, član KPS, v Škofjeloško četo je vstopil 7. februarja 1942;
- Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke;
- Franc Resnik, rojen leta 1910, knjigovez, stanoval je za Bežigradom v Ljubljani, v partizane je vstopil 6. februarja 1942;
S prilagoditvami in upoštevanjem določil NIJZ smo se zbrali ob 9.30 na parkirišču pri kopališču v Puštalu. Od tam naprej smo se z avtomobili zapeljali do kmetije pri Žirovniku, se skupaj odpravili peš po počasi se vzpenjajoči cesti proti kraju tragičnega dogodka, kjer smo se častno poklonili padlim in položili lovorjev venec.
Z rdečim cvetjem šestnajstih ran
v bel, bel je prt zamotan:
srce mu vroče
pokril je sneg,
na rane pekoče
hladilen lek.
Oton Župančič
v bel, bel je prt zamotan:
srce mu vroče
pokril je sneg,
na rane pekoče
hladilen lek.
Oton Župančič
POLAGANJE VENCA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V DRAŽGOŠAH, OKTOBER 2020
Upoštevajoč epidemiološke razmere ter v skladu z vladnimi odloki in priporočili NIJZ so se v petek, 30. oktobra 2020, predsednik, praporščak in članica krajevne organizacije Dražgoše poklonili vsem žrtvam fašističnega nasilja in padlim borcem v Dražgošah. Venec so položili pred osrednjim spomenikom v vasi, ki je posvečen 41 domačinom in padlim borcem Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki januarja 1941. Dražgoše so bile v drugi svetovni vojni plemenica upora za vso Gorenjsko in dokaz nemoči nemškega orožja. Kako prav je, da so se jim poklonili, še posebej letos!
POLAGANJE VENCA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V ŽIREH, OKTOBER 2020
Kot že veste, smo letos odpovedali tradicionalno izvedbo komemoracije pri spomeniku na pokopališču na Dobračevi v Žireh. Smo pa načrt spremenili tako, da bi 1. 11. ob 10.00 položili venec. Tudi ta "B" plan se nam ni izšel. Govorilo se je, da obstaja verjetnost, da se na Škofjeloškem za čas praznikov 31.10. in 1.11. pokopališča zaprejo. Kar se je v Železnikih tudi zgodilo. V Žireh pa nas je župan pozval, da se letos odpovemo obiskov grobov v času praznikov. Zato smo venček položili že v petek, 30. 10. ob 16.00.
Seveda smo pri temu upoštevali predpisane ukrepe za zajezitev bolezni v največji možni meri.
Seveda smo pri temu upoštevali predpisane ukrepe za zajezitev bolezni v največji možni meri.
POLAGANJE VENCA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V ŠKOFJI LOKI, OKTOBER 2020
V preteklih dneh smo obeležili dan spomina na mrtve. Letos nam je situacija, pogojena s koronavirusom, onemogočala izpeljati tradicionalno komemoracijo pred Domom ZB v Škofji Loki. Na padle in vse žrtve NOB v letih 1941-45 se je predsednik združenja spomnil s položitvijo vencev pred Domom ZB, v Veštrskem mlinu in na Lipici. Z mislijo na zmago nad nacifašizmom pred 75 leti, rojstvom Evrope in na upor, ki je bil preglobok, da bi ga bilo mogoče zatreti in je dal partizansko vojsko, je povabil tudi vse člane združenja, da se ob spomenikih in grobovih padlih pomudijo in v mislih počastijo spomin na junake. Kako zelo se zavedamo danes njihovega poguma!
DAN SPOMINA V ŽIREH, OKTOBER 2020
V Žireh so 23. oktobra praznovali Dan spomina, praznik, s katerim se obeleži dan, ko je Nemška vojska morala zapustiti Žiri. Na žalost letos prireditve ob tem, nekdaj občinskem, prazniku ni bilo.
Širjenje virusa in same bolezni je nepredvidljivo, kar potrjujejo rezultati zadnjih testiranj in posledično sprejemanje vse bolj strogih ukrepov. Zaradi tega se je krajevni odbor ZB NOB Žiri odločil, da prireditve Dan spomina, načrtovane za 24.10.2020 ne organizira. Res nam je zelo žal, da je do takšne odločitve moralo priti, vendar je zdravje nas vseh pomembnejše.
Prireditev sama je ena redkih priložnosti za srečanje članstva ZB NOB Žiri in regije, predstavnikov sorodnih organizaciji in tudi simpatizerjev in podpornikov negovanja tradicije NOB. Ob tej priložnosti so se s kulturnim programom ter nagovorom znane osebe spomnili dogajanj leta 1943, ko je bila Nemška vojska prisiljena zapustiti Žiri in se ozrli tudi na aktualna dogajanja ne samo v Žireh, pač pa tudi v regiji in Sloveniji na sploh. Obiskali so jih tudi prijatelji iz Velikega polja, s katerimi so počastili spomin na njihovo rojakinjo, herojinjo Mihaelo Škapin – Drino, padlo v bližji okolici 15. 11. 1943.
Kljub odpovedi prireditve ob Dnevu spomina, pa je krajevna organizacija ZB NOB spomin na dogodke 23. oktobra 1943 obeležila z obiskom trinajstih pomnikov NOB na Žirovskem in polaganjem simboličnih cvetličnih aranžmajev. Na sam dan praznika je delegacija krajevnega odbora obiskala spominska obeležja pr' Merlak na Žirovskem vrhu, na Pretovču, pri tovarni Alpina, Dobračevi, na Selu ter pri Osnovni šoli.
Širjenje virusa in same bolezni je nepredvidljivo, kar potrjujejo rezultati zadnjih testiranj in posledično sprejemanje vse bolj strogih ukrepov. Zaradi tega se je krajevni odbor ZB NOB Žiri odločil, da prireditve Dan spomina, načrtovane za 24.10.2020 ne organizira. Res nam je zelo žal, da je do takšne odločitve moralo priti, vendar je zdravje nas vseh pomembnejše.
Prireditev sama je ena redkih priložnosti za srečanje članstva ZB NOB Žiri in regije, predstavnikov sorodnih organizaciji in tudi simpatizerjev in podpornikov negovanja tradicije NOB. Ob tej priložnosti so se s kulturnim programom ter nagovorom znane osebe spomnili dogajanj leta 1943, ko je bila Nemška vojska prisiljena zapustiti Žiri in se ozrli tudi na aktualna dogajanja ne samo v Žireh, pač pa tudi v regiji in Sloveniji na sploh. Obiskali so jih tudi prijatelji iz Velikega polja, s katerimi so počastili spomin na njihovo rojakinjo, herojinjo Mihaelo Škapin – Drino, padlo v bližji okolici 15. 11. 1943.
Kljub odpovedi prireditve ob Dnevu spomina, pa je krajevna organizacija ZB NOB spomin na dogodke 23. oktobra 1943 obeležila z obiskom trinajstih pomnikov NOB na Žirovskem in polaganjem simboličnih cvetličnih aranžmajev. Na sam dan praznika je delegacija krajevnega odbora obiskala spominska obeležja pr' Merlak na Žirovskem vrhu, na Pretovču, pri tovarni Alpina, Dobračevi, na Selu ter pri Osnovni šoli.
PODELITEV ZLATIH PLAKET NAJBOLJŠIM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM, OKTOBER 2020
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto je v četrtek, 15.10.2020, na slavnostni seji ZZB NOB Slovenije prejela Zlato plaketo. Predsedstvo Zveze je podelilo Zlato plaketo ZB štirinajstim krajevnim organizacijam ZB, ki vzorno delujejo, skrbijo za spomenike, spominska obeležja NOB, uspešno uresničujejo vlogo v smislu ohranjanja vrednot NOB v svojem okolju in v združenju, ter si prizadevajo za pridobivanje novih članov in pomlajevanje članstva. Plaketo je za krajevno organizacijo prevzel predsednik Franc. Franko. Predlog za odlikovanje smo pripravili na združenju, v prilogi si ga lahko preberete. Zapis o četrtkovem dogodku najdete na spletni strani Zveze na povezavi: https://www.zzb-nob.si/aktualno/slavnostna-seja-predsedstva-zzb-ob-75-obletnici-zmage-in-osvoboditve/
Posnetek prireditve pa si lahko ogledate pod zavihkom VIDEO na spletni strani Zveze https://www.youtube.com/watch?v=V-TcaFoiwU0 ali na FB ZZB.
Posnetek prireditve pa si lahko ogledate pod zavihkom VIDEO na spletni strani Zveze https://www.youtube.com/watch?v=V-TcaFoiwU0 ali na FB ZZB.
SREČANJE NA JAMNIKU, SEPTEMBER 2020
V četrtek, 3. septembra 2020, smo se pod okriljem Krajevne organizacije Škofja Loka-mesto peš podali do zapuščene Jamnikove domačije na samotnem hribu pod Osolnikom. Spomnili smo se prvih loških partizanov, ki so se sem zatekli po umiku iz Dražgoš in tu preživeli skoraj mesec dni, preden jih je okupator zasledil, domačijo požgal in sedem mož med napadom 11.3.1942 ubil. Nekdanji predsednik združenja Štefan Kalamar je v svojem nagovoru na kratko povzel tragično dogajanje tistega usodnega dne. Padle so pokopali nedaleč od domačije in jim postavili skromen nagrobnik, ki pa je bil po prekopu partizanov v kostnico na Lipico v Škofji Loki, prestavljen v depo Loškega muzeja. Ozemlje je prehajalo skozi različne lastniške roke, pohvale vredno pa je, da se je sedanji lastnik Ciril Krajnik iz Breznice pod Lubnikom lansko spomlad odzval na pobudo krajevne organizacije Škofja Loka-mesto in aktivno pomagal pri ponovni postavitvi obeležja. Škofjeloški četi smo se pred leti poklonili z izidom knjižice Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikom domačijo, letos pa s slovesno odkrito spominsko ploščo. Ki bo pohodnike tu mimo spominjala na rojstvo Škofjeloške čete in tragično smrt sedmih hrabrih mož.
predstavitev knjige dr. jožeta pirjevca partizani, avgust 2020
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto je organizirala predstavitev knjige dr. Jožeta Pirjevca PARTIZANI, v petek, 21. avgusta 2020, ob 18. uri PR' PEPET (Kopališka ulica 1, 4220 Škofja Loka). Program je vodil naš član Ludvik Kaluža.
srečanje na puču, september 2018
V nedeljo, 2. septembra 2018, se je na severni strani Blegoša v Martinj Vrhu na Puču, ki je, kot je dejal slavnostni govornik Metod Dragonja, v letih 1941 do 1945 dajal varno zavetje številnim partizanskim enotam in organom vojaške in civilne partizanske oblasti ne samo za ta del Selške doline, ampak za celotno Gorenjsko, zbralo lepo število ljudi. Počastili so spomin na Selško četo, Poljanski bataljon, II. Grupo odredov, Gorenjski odred, Kokrški odred in Prešernovo brigado. Po besedah slavnostnega govornika je bilo v tem delu Slovenije še posebej razvito partizansko šolstvo, ki se je odvijalo z veliko podporo, odrekanjem in žrtvami domačinov, ki so enotno podpirali partizansko narodnoosvobodilno gibanje. Danes pa z ohranjanjem vrednot in tradicij narodno osvobodilne vojne skrbimo za krepitev narodne zavesti in dajemo zgled mlajšim generacijam, da je mogoče tudi v težkih razmerah ohraniti ponos in samozavest in previhariti viharje. Da pa ne smemo pozabiti na tisto, kar so predniki storili v odporu proti okupatorju in gradnji bodoče samostojne države, je predsednik združenja Štefan Kalamar dodal, da so nas predniki z rdečimi zvezdami na prsih, simbolom borbe za svobodo, popeljali tudi do samostojne Slovenije. Na srečanju sta zaslužna člana prejela tudi plaketi, Ivan Križnar Zlato plaketo za požrtvovalno prostovoljno delo ter PD Škofja Loka, ki vsako leto ob počastitvi dražgoške bitke organizira Pohod po poti Cankarjevega bataljona, Srebrno plaketo.
ti si mene naučila brati, JULIJ 2018
V sredo, 4. julija 2018, je bila v Kašči v Miheličevi galeriji predstavitev knjige Ti si mene naučila brati. Naslov knjige Ti si mene naučila brati je pravzaprav citat. Gre namreč za besede, ki jih je nekdanji učenec svoji učiteljici v Poljanah izrekel po vojni, podobne besede je učiteljici v Podobenu izrekla nekdanja učenka. »S tem so učitelji dobili potrditev, da so v tistem času naredili ogromno delo in da je to, kar so dobili v partizanski šoli, otrokom veliko pomenilo, česar se učitelji mogoče takrat niti niso zavedali,« je pojasnila Milena Sitar. Učitelji niso imeli formalne izobrazbe, zato so se pri poučevanju zgledovali po svojih učiteljih iz predvojne šole. Svojo izkušnjo s poučevanjem v partizanski šoli je z zbranimi na predstavitvi knjige delila Milica Logar, ki je pred vojno obiskovala meščansko šolo: »Izkušenj s poučevanjem res nisem imela, sem bila pa pogumna, pa tudi dobro se mi je zdelo, da so me povabili, naj učim.« Sčasoma so se oblikovali učni načrti, učitelji so morali sodelovati tudi s starši v roditeljskih svetih. Ob tem pa je bila celotna organizacija šolstva tajna. »Šolsko gradivo je bilo šifrirano, učitelji so imeli ilegalna imena,« je razložil Podnar in dodal, da je toliko dešifriranih imen učiteljev zasluga Rada Jana, ki je zgodovino partizanskega šolstva raziskoval že 18 let po vojni, ko je bilo veliko učiteljev še živih. Varnost tako učencev kot učiteljev je bila namreč na prvem mestu, je poudaril Križnar, ki je med vojno tudi sam obiskoval partizansko šolo. »Spomnim se sošolca, ki se je čudil, da smo učenci v nevarnosti, če se učimo brati in pisati.« Šole so imele razvejano obveščevalno mrežo, na stražo so hodili tudi učenci. Takoj, ko je nastopila nevarnost, so pouk prekinili.
slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, 22. april 2018
V Sokolskem domu v Škofji Loki je ZB NOB Škofja Loka priredila slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, kjer je bil slavnostni govornik Ludvik Kaluža. Poudaril je, da dan, ko obujamo spomin na vstajo in odpor proti okupatorju in poudarjamo njegove vrednote v Sloveniji, ni več tako samoumeven kot v nedavni preteklosti. Očiščen je patetičnega in postavljaškega hrupa, vsakovrstnega prazničnega kiča ter zato toliko bolj poglobljen, iskren in zaresen, saj ga praznujemo tisti, ki smo zavezani k ohranjanju vrednot, za katere so se borili naši predniki in krvaveli naši tovariši proti vsiljivemu in okrutnemu okupatorju. Čeprav del politične in zgodovinarske strokovne javnosti danes še vedno razmišlja, da je bil upor proti okupatorjem nepotreben in nesmiseln, saj bi nas zavezniki tako ali tako osvobodili, pa pozabljajo bistveni pomen: da je na ta dan slovenski narod po svojih zavednih predstavnikih na pobudo Komunistične partije zavestno sklenil, da se za vsako ceno odločno in z orožjem v roki upre okupatorju, ki je nasilno vdrl v naš prostor. Okrcal je »interpretativne« zgodovinarje na desni strani, ki se trudijo NOB in partizansko gibanje prikazati zgolj kot orodje komunistične revolucije in NOB razglašajo zato za nelegalen, partizane pa za »gošarje«, razbojnike, kriminalce in teroriste. Ob tem pa vsem prisotnim postavil vprašanje, kdaj je bil pa še kakšen upor, kot so npr.: Gradnikov kmečki upor na Tolminskem, Gubčev upor, francoska ali marčna revolucija, Maistrov upor in konec koncev naša osamosvojitvena vojna, zakonit. Vsi so se in smo se legitimno uprli nezakonitim razmeram in stanju, po tedanjih veljavnih »zakonih«! Ter zaključil, da moramo dan spomina na upor proti okupatorju praznovati s ponosom, saj se v njem napajajo korenine naše samostojnosti. In praznujmo ga z zavestjo, da nismo na napačni strani zgodovine. Kulturni program je z recitacijami dopolnila dramska igralka Nadja Strajnar. S skrbno izvedenim programom pesmi so Mešani pevski zbor Divača in Pihalni orkester Divača navdušili številne obiskovalce, pri njih vzbudil samozavest in jim polepšali praznične dneve.
Slavnostni govor si lahko preberete na tej povezavi.
Slavnostni govor si lahko preberete na tej povezavi.
TOVARIŠKO SREČANJE NA JAMNIKU, 21. APRILA 2018
V soboto, 21. aprila 2018, je Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka že drugo leto zapored pripravila tovariško srečanje na Jamniku nad Sveto Barbaro. Skupaj smo se spomnili začetkov narodnoosvobodilne borbe na Škofjeloškem na domačiji, kjer so si preganjani loški partizani našli prezimovališče in kjer se jim je na pobudo NOB iz Ljubljane pridružil smučarski vod. Slavnostni govornik je bil mag. Blaž Kavčič, sin Franca Kavčiča - Veljka, aktivnega udeleženca bojev, ki je skupaj z brati, borci škofjeloške čete, sestrama ter očetom v osvobodilnem boju sodeloval tajno. V svojem govoru je jasno povedal, da je izdaja botrovala napadu Nemcev na Jamnikovo domačijo 11. marca 1942. Naši predniki, v 30ih in 40 letih prejšnjega stoletja niso zapustili domove in se podali v mrzle gozdove, zato, da bi se borili, umrli, še manj, da bi, kot pravijo nekateri, »darovali svoja življenja«. Šli so, da bi živeli, da bi zmagali v boju za svoje dostojno življenje in dostojno življenje vseh rojakov! Ob tem pa so zavestno tvegali izgubo najpomembnejšega – svojega življenja. Ko je leta 1941 napadel okupator, jim je bilo jasno kdo je sovražnik. Zgled borcev med NOB mora biti vodilo za soočanje z izzivi sodobnega časa, morda tudi spodbuda Zvezi, da se odločno postavi v ospredje prizadevanj za dobro, materialno in duhovno bogato življenje državljanov Slovenije danes in jutri! V marsičem je namreč sedaj Amerika bolj pri nas kot včasih tam, preko velike luže, kamor so mnogi Evropejci, tudi naši sorodniki, potovali v začetku prejšnjega stoletja v upanju na boljše življenje. V ZDA je življenjska doba po mnogih desetletjih začela upadati, smrtnost mater ob rojstvih se je povišala na 3x višjo od slovenske, več kot 3 tisoč velikih mest ima strupeno vodo v vodovodih, število zapornikov na prebivalca je v ZDA 10x višje kot v Sloveniji. Te razmere v najbogatejši deželi vseh časov so slika odnosa globalne oligarhije do človeštva in nobene podlage ni za upanje, da bomo Slovenci in Evropejci deležni večje humanosti kot prebivalci ZDA. Zato je za današnji čas spodbudil k oblikovanju nove osvobodilne fronte - Fronte za življenje.
K slovesnosti srečanja so s kulturnim programom prispevali še dramska igralka Nadja Strajnar Zadnik, Viktor Zadnik ter dramska igralka Maja Sever.
Celoten govor mag. Blaža Kavčiča si lahko preberete na tej povezavi.
K slovesnosti srečanja so s kulturnim programom prispevali še dramska igralka Nadja Strajnar Zadnik, Viktor Zadnik ter dramska igralka Maja Sever.
Celoten govor mag. Blaža Kavčiča si lahko preberete na tej povezavi.
JESENSKI IZLET KRAJEVNE ORGANIZACIJE ŠKOFJA LOKA-mesto, november 2017
Člani krajevne organizacije Škofja Loka-mesto smo se 2. novembra podali na jesenski izlet. Pot nas je vodila mimo Ljubljane do Novega mesta, kjer smo se okrepčali s toplo domačo malico, in nadaljevali mimo Dolenjskih toplic proti Kočevskemu rogu, ki je eno izmed najbolj gozdnatih območij, ter si tam ogledali Bazo 20. Za odlično in strokovno vodstvo je poskrbel Jože Saje, zaposlen v Dolenjskem muzeju. Popeljal nas je skozi gozd jesenskih bukev po avtentičnem spomeniškem območju in nam zelo natančno predstavil pestrost partizanske dejavnosti na Kočevskem Rogu ter vlogo in pomen baze 20, ki je bila med drugo svetovno vojno sedež vojaškega in političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in drugih partizanskih ustanov. Edini, na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi, je pomemben spomenik slovenske državnosti. Prav bi bilo, da bi ga številčneje obiskovali in se pod strokovnim vodstvom seznanili s časi, ko je bilo kljub majhnosti dovolj poguma in ponosa reči, da se ne damo, in da hočemo in imamo pravico biti na svoji zemlji sami gospodar.
Namen našega jesenskega izleta pa je bil poleg ogleda znamenite Baze 20 tudi martinovanje, zato je po ogledu sledila vožnja po slikoviti dolini zelene reke Krke do odlične gostilne, kjer smo imeli veselo martinovanje s kosilom, živo glasbo, partizansko pesmijo, plesom in krstom vina.
Namen našega jesenskega izleta pa je bil poleg ogleda znamenite Baze 20 tudi martinovanje, zato je po ogledu sledila vožnja po slikoviti dolini zelene reke Krke do odlične gostilne, kjer smo imeli veselo martinovanje s kosilom, živo glasbo, partizansko pesmijo, plesom in krstom vina.
puč 2017
Letošnje tradicionalno srečanja borcev gorenjskih partizanskih enot ter vseh članov in prijateljev ZB je potekalo v nedeljo, 3. septembra 2017, na Puču v Martinj Vrhu. Navzoče je pozdravil predsednik škofjeloškega združenja Štefan Kalamar in zaključil, da z udeležbo na tem srečanju dokazujemo, da nas je še veliko, ki cenimo vrednote NOB in spoštujemo boj partizanov, ki so z veliko ter junaško zmago izbojevali našo samostojno in neodvisno Slovenijo. Slavnostni govornik Viktor Žakelj je poudaril, da sta iskreno partizanstvo v drugi svetovni vojni vodila dva glavna motiva: svoboda in socialna pravičnost, ki sta še danes nedeljivi vrednoti. Zmagovitost partizanstva pa potrjuje, da je vodstvo narodnoosvobodilnega boja in socialne revolucije vedelo, kaj in kako ravnati, da kot narod preživimo in postavimo temelje socialno pravičnejše družbe. Spregovoril je tudi o spravi in o spomeniku sprave, o neposrečenem projektu, saj dva ločena bloka na robu spomeniškega prostora dejansko simbolizirata duhovno, miselno in politično razdeljenost. Od antagonističnih blokov se terja neuresničljivo, kajti biti blokov sta v temelju nasprotni in zato se ju ne da tržiti, da bi tako korak za korakom znivelirali nasprotja. Sam meni, da nas poveže lahko le odpuščanje, ki je tudi temeljna moralna norma vsake religije, brez odpuščanja bi se ljudje vrteli v nerazprtem krogu sovraštva. Odpuščati pa morajo povzročitelji in žrtve, kajti med njimi ni stroge ločnice, krivda za sovraštvo – torej tudi slovenska – je torej obojestranska. Še naprej pa moramo častiti junake in njihovo junaštvo. V kulturnem programu so nastopili KUD France Koblar, MePZ Domel, orgličar France Čufar, harmonikar Gašper Jelenc iz Davče ter baritonist Tone Habjan s harmonikarjem Nejcem Jemcem. Program je oblikovala in vodila Mateja Markelj.
Na srečanju so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim članom. Ksenija Planinšek je prejela srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za dolgoletno delo na vseh nivojih v občinski organizaciji ZB za vrednote NOB Žiri, Marko Vrhunec iz Železnikov pa posebno priznanje praporščakom. Podeljenih je bilo še šest zahval za pomoč in podporo pri delovanju organizacije ZB NOB in ohranjanju vrednot narodnoosvobodilne borbe. Jože Prezelj je prejel zahvalo za 27-letno aktivno delo v upravnem odboru krajevne organizacije, za pomoč pri organiziranju spominskih prireditev in drugih aktivnosti v krajevni organizaciji. Franciju Lušini so se zahvalili za vestno opravljanje nalog praporščaka, za delo v komiteju za dražgoške prireditve, organiziranje rednega in investicijskega vzdrževanja v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah ter za vzpostavitev dobrega sodelovanja s KS Dražgoše-Rudno. Matjaž Hafner je prejel zahvalo za pobudo in veliko osebno angažiranost, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo, Anica Pintar pa za dolgoletno aktivno delo v izvršnem odboru krajevne organizacije ter vestno opravljanje poverjeniških zadolžitev. Vladu Gantarju so se zahvalili za uspešno vodenje krajevne organizacije Stara Loka-Podlubnik s povezovanjem članstva ter za postavitev dobrih temeljev za delo v krajevni organizaciji v prihodnje, Dragu Zupančiču pa za dolgoletno vestno in zavzeto delo ter opravljanje poverjeništva v krajevni skupnosti Gorenja vas-Reteč, kjer živi tretjina članov krajevne organizacije.
Na srečanju so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim članom. Ksenija Planinšek je prejela srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za dolgoletno delo na vseh nivojih v občinski organizaciji ZB za vrednote NOB Žiri, Marko Vrhunec iz Železnikov pa posebno priznanje praporščakom. Podeljenih je bilo še šest zahval za pomoč in podporo pri delovanju organizacije ZB NOB in ohranjanju vrednot narodnoosvobodilne borbe. Jože Prezelj je prejel zahvalo za 27-letno aktivno delo v upravnem odboru krajevne organizacije, za pomoč pri organiziranju spominskih prireditev in drugih aktivnosti v krajevni organizaciji. Franciju Lušini so se zahvalili za vestno opravljanje nalog praporščaka, za delo v komiteju za dražgoške prireditve, organiziranje rednega in investicijskega vzdrževanja v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah ter za vzpostavitev dobrega sodelovanja s KS Dražgoše-Rudno. Matjaž Hafner je prejel zahvalo za pobudo in veliko osebno angažiranost, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo, Anica Pintar pa za dolgoletno aktivno delo v izvršnem odboru krajevne organizacije ter vestno opravljanje poverjeniških zadolžitev. Vladu Gantarju so se zahvalili za uspešno vodenje krajevne organizacije Stara Loka-Podlubnik s povezovanjem članstva ter za postavitev dobrih temeljev za delo v krajevni organizaciji v prihodnje, Dragu Zupančiču pa za dolgoletno vestno in zavzeto delo ter opravljanje poverjeništva v krajevni skupnosti Gorenja vas-Reteč, kjer živi tretjina članov krajevne organizacije.
POMNI, DOLINA!, JULIJ 2017
V soboto, 22. julija 2017, je pri Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi potekala slovesnost Pomni, dolina!, s katero so se spoštljivo poklonili slovenskemu odporu, padlim 338 borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz Selške doline, 19 talcem, ki so za svojo domovino dali največ kar so lahko – svoja življenja, ter takrat ustanovljene Prešernove brigade, najmočnejše partizanske enote, ki je v drugi svetovni vojni delovala na Gorenjskem in v severnem delu Primorske. Slavnostni govornik mag. Drago Štefe, dosedanji predsednik Organizacijskega komiteja Po stezah partizanske Jelovice, je med prisotnimi posebej pozdravil dva partizana in Prešernovca, Iva Miklavčiča in Tineta Tomazina, ter prisotnim prenesel pozdrave akademika Antona Vratuše, ki pravi, da moramo vztrajati v spominjanju na velike dogodke. Drago Štefe je podal zgodovinski oris takratnega dogajanja, ko sta se napredno delavstvo in Komunistična stranka Slovenije zavedali, da je nacizem z neomejeno ideologijo uničenja judovskega in slovanskega življa nevaren slovenskemu narodu. Za Slovence so imeli pripravljen zločinski načrt, da jih bodo med 250 000 in 300 000 izselili, ostalo pa naj bi bilo moderno suženjstvo. Še več, razglašali so, da mora sodrga izginiti iz slovenskega ozemlja, zato so želeli Gorenjsko že leta 1941 priključiti Nemčiji, vendar jih je takrat silovito uporniško gibanje tako presenetilo, da so kompletno namero, tudi zaradi velikih problemov z železniškim prevozom, opustili. Kljub temu so 1941. leta izselili 2.400 Gorenjcev in ustrelili 152 talcev. Gorenjska je takrat dala najmanj 1.100 partizanov ali več kot 50% vsega partizanstva na Slovenskem, od 6 bataljonov pa so bili kar 4 iz Gorenjske. 9. julija 1943 je 4. bataljon Gorenjskega odreda na Bukovškem polju iz zasede napadel in uničil dva nemška kamiona ter posadko okupatorjevih vojakov. Iz maščevanje za to akcijo, je okupator 14. julija na isto mesto pripeljal iz begunjskih zaporov 20 talcev in jih 19 ustrelil. Med tem je bila 12. julija ustanovljena Prešernova brigada. Največ kadra je prišlo iz Gorenjskega odreda, ki je na Gorenjskem obstojal najdlje, vse od sredine junija 1942 do konca oktobra 1944, ko se je transformiral v Škofjeloški in Kokrški odred. Na tem mestu je 6. oktobra Loška četa Gorenjskega bataljona napadla kolono nemških vojakov. Vsem tem dogodkom je združena Selška dolina postavila spomenik. Prebivalci Selške doline so predstavljali močno narodno zavest. Mnogoštevilni so se uprli zločinskemu načrtu uničenja slovenskega življa, zato smo se dolžni vračati na to mesto, spomini na težke čase pa nam naj za vedno dajejo pogum in samozavest. Govornik je še dodal, da je prav, da se spominjamo majevske deklaracije, ki so jo prebrali slovenski in hrvaški poslanci v habsburškem parlamentu, zahtevali združitev južnoslovanskih narodov v samostojno državo pod okriljem habsburške monarhije ter postavili revolucionarno zahtevo, da bodo bojkotirali vse parlamentarne institucije habsburške države, v kolikor je ne bi spoštovali.
Že drugo leto zapored je bil organiziran tudi pohod Po poti Prešernove brigade s Farjega potoka preko Kala pod Blegošem v Rovte, Sleme, Stirpnik in k spomeniku v Dolenji vasi. Vse prisotne je pozdravil tudi župan Občine Železniki, mag. Anton Luznar. V kulturnem programu pa so sodelovali še KUD France Koblar, MePZ Domel, Harmonikarski orkester Železniki in orgličar France Čufar.
Že drugo leto zapored je bil organiziran tudi pohod Po poti Prešernove brigade s Farjega potoka preko Kala pod Blegošem v Rovte, Sleme, Stirpnik in k spomeniku v Dolenji vasi. Vse prisotne je pozdravil tudi župan Občine Železniki, mag. Anton Luznar. V kulturnem programu pa so sodelovali še KUD France Koblar, MePZ Domel, Harmonikarski orkester Železniki in orgličar France Čufar.
PRAZNOVANJE DNEVA BORCA, JULIJ 2017
Krajevna organizacija ZB NOB Stara Loka-Podlubnik tradicionalno vsako leto organizira obeleževanje nekdanjega državnega praznika, 4. julija – Dneva borca. Slavnostna govornica je to pot bila mag. Mirjam Jan-Blažić, škofjeloška svetnica Občinskega sveta, ki je podala zgodovinski oris 2. svetovne vojne s poudarkom na pomemben in junaški prispevek, ki so ga dali za svobodo slovenskega naroda gorenjski partizani. Tistim, ki po tolikih letih še zmeraj poskušajo razvrednotiti zgodovinski pomen NOB, da bi odpravili resnico o tistih, ki se v danem pomembnem zgodovinskem trenutku niso odločili za pravo stran, pa je odločno sporočila, da že napisane zgodovine ni možno spreminjati, ker je le-ta že napisana. Zato je na piedestalu zgodovine lahko prostor samo za zmagovalce. Udeleženci so bili deležni pozdravnih besed tudi s strani Slavka Somraka, predsednika KO ZB NOB Stara Loka-Podlubnik, Mihe Kordiša, poslanca Državnega zbora in mag. Mihe Ješeta, župana Občine Škofja Loka. Program je oblikovala in vodila Vesna Harej, za glasbeno točko pa je poskrbela Nena Kostelec.
Foto: Nevenka Mandič
odkritje spominske plošče hranitelju orožja v vojni za Slovenijo na tajni lokaciji v letih 1990 – 1991, junij 2017
Ob dnevu državnosti so na hiši predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka Štefana Kalamarja in njegove družine odkrili spominsko ploščo, ki bo trajno spominjala na dogodke pred slovensko osamosvojitvijo. Štefan Kalamar s svojo dolgoletno pripadnostjo vrednotam NOB v škofjeloškem združenju veliko prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina na NOB in utrjevanju domovinske zavesti. Leta 1991 pa je bilo v njegovi hiši tudi tajno skladišče orožja vojnih enot takratne milice. Skrivanje orožja je bilo v tistem času hrabro in spoštovanja vredno dejanje. In kot je v svojem pozdravu povedal predsednik KS Trata Janez Demšar, je prav, da se spominjamo pogumnih dejanj Slovencev in Slovenk, ki so bili pripravljeni tvegati tudi lastna življenja, da bi slovenski narod lahko postal svoboden in gospodar na svoji zemlji. Mi vsi in rodovi, ki prihajajo za nami pa imamo nalogo, da poskrbimo, da takih dejanj ne bodo sposobni le posamezniki ampak celoten narod. Narod povezan in enoten kot je bil to v trenutku, ko je bilo to najbolj potrebno, ko so se lahko uresničile tisočletne sanje o lastni državi. V nadaljevanju je slavnostni govornik Brane Virant, ki je bil v času osamosvojitve komandir postaje milice v Škofji Loki, obudil spomin na dogajanje med letoma 1990 in 1991. Slovenska republiška oblast se je uprla takratnemu političnemu vrhu Jugoslavije, ki je Sloveniji grozil z uvedbo izrednih razmer in z razorožitvijo njenih obrambnih struktur. Organi za notranje zadeve so orožje v največji tajnosti iz svojih objektov preselili na skrivne lokacije, pri čemer so v največji meri uporabili poznavanje terena in ljudi ter izbrali tiste, ki so jim najbolj zaupali. Ena izmed tajnih lokacij je bila tudi hiša Štefana Kalamarja in njegove hčerke Alenke Okorn. Po več kot četrt stoletja so se policijski veterani in nosilci lokalne samouprave oddolžili Štefanu Kalamarju z odkritjem spominske plošče in kratkim kulturnim programom v katerem so nastopili baritonist Tone Habjan s harmonikarjem Nejcem Jemcem, učenki OŠ Cvetka Golarja ter Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč. Po slovesnosti je sledilo še prijateljsko druženje.
predstavitev knjižice smučarski vod v škofjeloški četi in rekviem za jamnikovo domačijo, maj 2017
V soboto, 27. maja 2017, je Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto ob izidu knjižice Smučarski vod v Škofjeloški četi in Rekviem za Jamnikovo domačijo organizirala predstavitev dela s kratkim kulturnim programom na Jamnikovi domačiji na Sv. Barbari, kjer so se spomnili začetkov narodnoosvobodilne borbe na Škofjeloškem. Po končanih bojih v Dražgošah, sta namreč Jože Gregorčič in Stane Žagar, zaradi nemogočih razmer, Cankarjev bataljon razdelila na več čet, ki so se umaknile na prezimovanje bližje svojim krajem. Tako je tudi večja skupina borcev iz Poljanske doline in Škofje Loke odšla proti Poljanskim hribom in se po hudih naporih pod Blegošem razdelila na Poljanski in Loški del. Ločani so si svoje prezimovališče našli na tej domačiji, ki je, zaznamovana z umorom gospodarjev 1939. leta, prazna in zapuščena ponudila zavetišče preganjanim partizanom, ki se jim je pridružil smučarski vod, na pobudo NOB iz Ljubljane poslan na Gorenjsko.
Udeleženci so se zbrali na parkirišču pred loškim kopališčem v Puštalu ter se skupaj s kombiji in lastnimi avtomobili zapeljali do kmetije pri Žirovniku, od tam pa nadaljevali peš po počasi vzpenjajoči se gozdni poti. Predstavitev knjižice sta z zapeto himno otvorila Jože Peternel in njegov vnuk Peter. Vse prisotne, še posebej pa sorodnike borcev loške čete in smučarskega voda iz Ljubljane, je prav lepo pozdravil predsednik krajevne organizacije Franc Franko. K slovesnosti dogodka so prispevali še Nana Rupar z recitacijama znane Kajuhove pesmi Materi padlega partizana, ki jo je posvetil Severjevi materi, in Naj pesem spomni, naj opomni Mojce Zupančič ter harmonikarja iz Davče Gašper Jelenc in ______________. Več o knjižici in vsebini knjige, ki opisuje razmere in junaški boj velikega dela slovenskega naroda, v skladu s pozivom IO OF k oboroženemu uporu zoper okupatorja, pa je več povedal član Hafner Matjaž, na pobudo katerega je knjižica prejšnji mesec izšla. Po končanem programu je sledilo še družabno srečanje in povratek v dolino z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo.
Udeleženci so se zbrali na parkirišču pred loškim kopališčem v Puštalu ter se skupaj s kombiji in lastnimi avtomobili zapeljali do kmetije pri Žirovniku, od tam pa nadaljevali peš po počasi vzpenjajoči se gozdni poti. Predstavitev knjižice sta z zapeto himno otvorila Jože Peternel in njegov vnuk Peter. Vse prisotne, še posebej pa sorodnike borcev loške čete in smučarskega voda iz Ljubljane, je prav lepo pozdravil predsednik krajevne organizacije Franc Franko. K slovesnosti dogodka so prispevali še Nana Rupar z recitacijama znane Kajuhove pesmi Materi padlega partizana, ki jo je posvetil Severjevi materi, in Naj pesem spomni, naj opomni Mojce Zupančič ter harmonikarja iz Davče Gašper Jelenc in ______________. Več o knjižici in vsebini knjige, ki opisuje razmere in junaški boj velikega dela slovenskega naroda, v skladu s pozivom IO OF k oboroženemu uporu zoper okupatorja, pa je več povedal član Hafner Matjaž, na pobudo katerega je knjižica prejšnji mesec izšla. Po končanem programu je sledilo še družabno srečanje in povratek v dolino z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo.
obisk a.n.p.i., maj 2017
V soboto, 20. maja 2017, so predstavniki A.N.P.I., Vsedržavnega združenja partizanov Italije za Goriško in Čedad, skupaj z županom Občine Škofja Loka in predstavniki ZB za vrednote NOB Škofja Loka, tradicionalno počastili spomin na tiste, ki so se borili v krajih pod Blegošem v Selški dolini za svobodo, in obudili tiste ideale za katere so oni izbrali oborožen boj, da bi nekega dni vsi lahko živeli v demokratični družbi s socialnimi pravicami. Marca 1945 so se namreč italijanski partizani, pripadniki brigade Antonio Gramsci divizije Garibaldi Natisone skupaj z enotami 9. korpusa skušali prebiti iz sklenjenega nemškega obroča, vendar preboj ni uspel vsem. 28 jih je padlo, med njimi tudi komisar, narodni heroj Manfredi Mazzocca Torda, ki je po besedah predstavnika iz Čedada edini človek iz Čedada, ki je bil odlikovan z zlato medaljo za dosežke med drugo svetovno vojno.
Zbrane je v slovenskem in italijanskem jeziku nagovoril župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe. Tovariš Vito Primožič je v svojem govoru izpostavil, da so partizani prispevali k zmagi nad nacifašizmom in tako pomagali končati fašistično diktaturo ter dolgo in tragično vojno. Opozoril je, da Vsedržavno združenje partizanov zaskrbljujoče gleda na Evropo, kjer se obnavljajo politične in kulturne skupine, ki se sklicujejo na nacizem in fašizem. Predstavnik iz Čedada je k temu dodal še, da je bodočnost sveta v antifašizmu, svobodi in v sodelovanju različnih kultur. Ravno kulturne razlike bi morale biti motiv za bodoče sodelovanje med narodi, predvsem zaradi ljudi, ki so se borili tukaj. K spomenikoma v Rovtu in pri Svetem Lenartu so predstavniki ANPI-ja in ZB za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Moški zbor Vrelec in častna straža Slovenske vojske pa so pripomogli k slovesnosti trenutka spomina, ki se ga vsako leto častno počasti in obeleži.
Več foto utrinkov si lahko ogledate v galeriji dogodkov.
Zbrane je v slovenskem in italijanskem jeziku nagovoril župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe. Tovariš Vito Primožič je v svojem govoru izpostavil, da so partizani prispevali k zmagi nad nacifašizmom in tako pomagali končati fašistično diktaturo ter dolgo in tragično vojno. Opozoril je, da Vsedržavno združenje partizanov zaskrbljujoče gleda na Evropo, kjer se obnavljajo politične in kulturne skupine, ki se sklicujejo na nacizem in fašizem. Predstavnik iz Čedada je k temu dodal še, da je bodočnost sveta v antifašizmu, svobodi in v sodelovanju različnih kultur. Ravno kulturne razlike bi morale biti motiv za bodoče sodelovanje med narodi, predvsem zaradi ljudi, ki so se borili tukaj. K spomenikoma v Rovtu in pri Svetem Lenartu so predstavniki ANPI-ja in ZB za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Moški zbor Vrelec in častna straža Slovenske vojske pa so pripomogli k slovesnosti trenutka spomina, ki se ga vsako leto častno počasti in obeleži.
Več foto utrinkov si lahko ogledate v galeriji dogodkov.
slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, april 2017
Občina Škofja Loka in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka sta v nedeljo, 23. aprila 2017, v Sokolskem domu v Škofji Loki organizirala slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in 76-letnici ustanovitvi OF. Voditeljica programa Jerneja Tolar je s skrbno pripravljenim veznim besedilom poskrbela za stopnjevanje prireditve. Udeležence je spomnila, da je slovenski narod s partizanskim bojem za svobodo uspešno razvil uporniško držo. Mladi bodo nadaljevali naše začeto delo in od nas je odvisno, kakšno popotnico jim bomo dali. Prav zaradi njih, mladih, ne smemo pustiti, da tako krvava zmaga nad okupatorjem postane samo delček zgodovine. Biti mora več.
V nadaljevanju je zbrane navdušila slavnostna govornica in sokrajanka prof. dr. Mirjana Ule Nastran, hči partizanke in preživelega zapornika iz koncentracijskega taborišča Dachau. V svojem govoru je izpostavila, da ustanovitev Osvobodilne fronte predstavlja gotovo osrednji dogodek novejše slovenske zgodovine, in da je po svojem zgodovinskem pomenu za razvoj in osamosvojitev slovenskega naroda, ustanovitev OF in upor, ki mu je sledil, primerljiv kvečjemu še z izidom prvih knjig v slovenskem jeziku Trubarja in drugih protestantskih piscev pred skoraj 500 leti. Osvobodilna fronta je združevala najbolj pogumne skupine v slovenskem narodu, ki so izzivale nebo in pekel, obenem pa uveljavljale tiste vrednote, ki so že do tedaj predstavljale hrbtenico slovenskega naroda in slovenske kulture: srčnost, željo po narodnostni in osebni svobodi, solidarnost, sposobnost za premagovanje osebnih in političnih razprtij in razdvajanj. In tisto, kar je moralna dediščina za današnji čas, niso samo spomini na veličastne bitke, porazi, zmage, niti spomini na grozote, zlo in nasilje, ampak predvsem spomini na preseganje ozkih, zasebnih interesov preživetja za vsako ceno, na pomembne odločitve in pogumne ljudi. Ob zavedanju, da je njihovo upanje na boljšo prihodnost omogočilo današnje dojemanje svobode in človekovega dostojanstva.
S partizansko pesmijo in harmoniko sta samozavestno pred polno dvorano nastopila učenca Glasbene šole Škofja Loka Gašper Murn in Anja Triller. Slednja je s tankočutnim igranjem pesmi Ob tabornem ognju na harmoniki, iz udeležencev prireditve izvabila tiho mrmranje, kar je prispevalo k še večji čustvenosti prireditve. Za glasbeni vrhunec pa je poskrbela Lara Jankovič s kitaristoma Ravijem Sherestho in Tilnom Stepišnikom. Zapela je pesmi o miru in ljubezni, s katerimi ohranja pravi zgodovinski spomin in spoštovanje na dogajanje med NOB. Tako je nagovorila dobrega v sebi in drugih, s sprejemanjem in spoštovanjem sočloveka, z večno težnjo po sožitju ter ohranjanju miru in svobode. Še posebej danes … v čudno razburkanih časih, ko pozabljamo, kako dragocen je mir.
V nadaljevanju je zbrane navdušila slavnostna govornica in sokrajanka prof. dr. Mirjana Ule Nastran, hči partizanke in preživelega zapornika iz koncentracijskega taborišča Dachau. V svojem govoru je izpostavila, da ustanovitev Osvobodilne fronte predstavlja gotovo osrednji dogodek novejše slovenske zgodovine, in da je po svojem zgodovinskem pomenu za razvoj in osamosvojitev slovenskega naroda, ustanovitev OF in upor, ki mu je sledil, primerljiv kvečjemu še z izidom prvih knjig v slovenskem jeziku Trubarja in drugih protestantskih piscev pred skoraj 500 leti. Osvobodilna fronta je združevala najbolj pogumne skupine v slovenskem narodu, ki so izzivale nebo in pekel, obenem pa uveljavljale tiste vrednote, ki so že do tedaj predstavljale hrbtenico slovenskega naroda in slovenske kulture: srčnost, željo po narodnostni in osebni svobodi, solidarnost, sposobnost za premagovanje osebnih in političnih razprtij in razdvajanj. In tisto, kar je moralna dediščina za današnji čas, niso samo spomini na veličastne bitke, porazi, zmage, niti spomini na grozote, zlo in nasilje, ampak predvsem spomini na preseganje ozkih, zasebnih interesov preživetja za vsako ceno, na pomembne odločitve in pogumne ljudi. Ob zavedanju, da je njihovo upanje na boljšo prihodnost omogočilo današnje dojemanje svobode in človekovega dostojanstva.
S partizansko pesmijo in harmoniko sta samozavestno pred polno dvorano nastopila učenca Glasbene šole Škofja Loka Gašper Murn in Anja Triller. Slednja je s tankočutnim igranjem pesmi Ob tabornem ognju na harmoniki, iz udeležencev prireditve izvabila tiho mrmranje, kar je prispevalo k še večji čustvenosti prireditve. Za glasbeni vrhunec pa je poskrbela Lara Jankovič s kitaristoma Ravijem Sherestho in Tilnom Stepišnikom. Zapela je pesmi o miru in ljubezni, s katerimi ohranja pravi zgodovinski spomin in spoštovanje na dogajanje med NOB. Tako je nagovorila dobrega v sebi in drugih, s sprejemanjem in spoštovanjem sočloveka, z večno težnjo po sožitju ter ohranjanju miru in svobode. Še posebej danes … v čudno razburkanih časih, ko pozabljamo, kako dragocen je mir.
knjižica smučarski vod v škofjeloški četi in rekviem za jamnikovo domačijo avtorja marijana masterla, april 2017
Obveščamo vas, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo. Delo obravnava znatno širše dogajanje, kot je sicer napovedano v naslovu in zajema tudi tiste dogodke iz prvih mesecev narodnega upora, ki so bili kakorkoli povezani z vsebino, ki jo naznanja naslov, z željo, da bi gradivo postalo zaokrožena celota in z namenom, da dobi pravo veljavo v škofjeloškem in slovenskem prostoru. Avtor v delu poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj do dobro načrtovanega napada v Škofji Loki in hkratnega dviga vstaje, kljub prizadevanjem, ni prišlo že oktobra 1941. Obravnava minersko – sabotažne akcije, ki so bile ene izmed oblik upora v začetnem obdobju vstaje proti tujim zavojevalcem. Prvič v NOB-jevski literaturi v tem gradivu objavlja tridnevno posvetovanje pri Sv. Barbari, na katerem so Jože Gregorčič, Lojze Kebe, Maks Krmelj in Jože Krajc po zaključeni poti Cankarjevega bataljona po Selški in Poljanski dolini, po bojih v Dražgošah, po njegovi razpustitvi in po zadušitvi decembrske vstaje 1941 ponovno kritično presodili pretekle dogodke ter sprejeli vrsto sklepov in pobud za oživitev pomladanske ofenzive, ki naj bi jo vodile na novo preurejene partizanske enote na Gorenjskem. Osrednji del prispevka pa namenja prvi skupini izbranih prostovoljcev iz Ljubljane, to so bili predvsem športniki, visokošolci in poklicni vojaki bivše Jugoslovanske vojske, poznani kot »smučarska četa«. Glavno poveljstvo jih je opremilo in temeljito pripravilo za bojevanje v zimskem času na smučeh v hribovitem svetu Gorenjske od decembra 1941 do svojega odhoda v partizane v začetku februarja 1942, ko se je na Gorenjskem razplamtevala oborožena vstaja, s katero naj bi skušali priboriti prvo osvobojeno ozemlje v okupirani Sloveniji. Smučarski vod se je 10. februarja 1942 priključil škofjeloški partizanski skupini, ki je bila nastanjena v hiši Sv. Barbara št. 10 z domačim hišnim imenom Jamnik. Medtem ko se je smučarski vod zadrževal pri Jamniku, je na smučeh napravil nekaj patruljnih odhodov in napadov na nemške postojanke v okolici Medvod in v Poljanski dolini. Čeprav so bili dražgoški in novodošli borci iz Ljubljane, ki so prej delovali pod različnima okupatorjema, le kratek čas skupaj, je bilo njihovo četno življenje poučno za obe skupini. Vsak od okupatorjev je na svoj način zaman poskušal preprečiti naglo naraščajoče narodnoosvobodilno gibanje, pri tem pa uporabljal različne, včasih enake oblike zastraševanja in uničevanja slovenskega naroda. Obstoj smučarskega voda v sestavi Škofjeloške čete je bil kratkotrajen. 11. marca 1942 so nemški policisti in orožniki v zgodnjih jutranjih urah napadli Škofjeloško četo in smučarski vod. Partizani so imeli sedem mrtvih. Jamnikova domačija, nekdaj trdna in ponosna, danes pa neurejen in nezaščiten spomenik narodnoosvobodilne borbe, nam pred očmi iz leta v leto hitreje propada, čeprav je bila tam ustanovljena Škofjeloška četa, doživela ognjeni krst ter izgubila sedem borcev. Knjižico je mogoče dobiti v pisarni ZB NOB Škofja Loka, kupiti jo bo mogoče tudi na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, na predstavitvi na Jamnikovi domačiji in na posameznih izletih. Več informacij pa na 04 512 00 06 ali [email protected] .