š k o f j a l o k a
1. Spominski plošči na Domu zveze borcev
Spominski plošči na Domu zveze borcev Škofja Loka na Kidričevi cesti sta posvečeni 197 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 z območja Občinske organizacije ZB NOB Škofja Loka, ki jo sestavljajo krajevne organizacije Škofja Loka - mesto, Stara Loka - Podlubnik, Trata - Godešič. Odkriti sta bili ob odprtju doma leta 1954.
Po podatkih iz leta 1975 je na območju upravne enote Škofja Loka, oziroma na območju ZB za vrednote NOB Škofja Loka, padlo med narodnoosvobodilno vojno 1017 borcev in žrtev fašističnega nasilja, od tega iz Škofje Loke in okolice 243, iz Selške doline 302, iz Poljanske doline 349 in iz Žirov ter okolice 123.
Od žrtev iz Škofje Loke in okolice jih je padlo z območja Puštala 47, Reteč in Godešiča 26, Trate 15, Stare Loke 54, Sv. Duha 36 in Škofje Loke 65. Na ploščah na Domu ZB v Škofji Loki je s tega območja zapisano 197 imen žrtev.
Več...
Podatki o padlih z območja Škofje Loke in okolice:
Ivan Bergant, rojen 9. julija 1902 v Seničici pri Medvodah, živel je v Škofji Loki, kemik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 14. oktobra 1942 v taborišču Neuengamme pri Hamburgu.
Jože Bergant, rojen 19. marca 1901 v Dravljah, mizar v Logu, aretiran je bil 9. septembra 1944, umrl je 11. marca 1945 v taborišču Flossenburg.
Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu avgusta 1943, ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Jože Bohinc, rojen 22. aprila 1927 v Škofji Loki, avtomehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 5. novembra 1943, padel je istega leta.
Franc Bozovičar - Radko, rojen 24. novembra 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.
Leopold Božnar, rojen 19. novembra 1925 v Škofji Loki, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. februarja 1943, padel je 9. februarja 1944 pri Vrhu Treh kraljev nad Logatcem.
Ivan Časl, rojen 21. junija 1896 v Šmartnem, nameščenec, živel v Škofji Loki, član KPS, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942.
Franca Dolinar, rojena 31. marca 1882 v Kopačnici, krošnjarka, aretirana je bila 4. maja 1942, umrla je 17. septembra 1942 v Spaltu na Bavarskem.
Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Stanislav Fojkar, rojen 25. maja 1919 v Škofji Loki, čevljar, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je leta 1943 na Cavrnu pod Križno Goro.
Anton Franko, rojen 3. januarja 1881 v Gabrovem, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Matija Gregorin, rojen 19. februarja 1897 v Lukovici pri Ljubljani, gostilničar v Škofji Loki, aktivist OF, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori.
Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau.
Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.
Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen.
Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Ciril Jurjevič, rojen 6. julija 1912 v Škofji Loki, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 27. decembra 1943, ujet, umrl je 29. decembra 1944 v Mauthausnu.
Janez Jurjevič, rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki, čevljar, aktivist OF, aretiran decembra 1943, zaprt v Begunjah in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič, rojen 29. junija 1902 v Kopačnici, živel v Stari Loki, žagar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Viktor Kocijančič, rojen 1. novembra 1901 na Studencu pri Ljubljani, zdravnik v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Korbič, rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944 na Štajerskem.
Jože Korbič, rojen 21. marca 1925 v Škofji Loki, krojaški vajenec, v partizane je vstopil 11. maja 1942, padel je 10. avgusta 1942 v Podstenicah v Kočevskem rogu.
Vlado Krek, rojen 27. junija 1913 v Kanalu ob Soči, mesar v Stari Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila 16. avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944.
Ana Lorger, rojena 18. marca 1916 v Erfurtu v Nemčiji, tovarniška delavka v Škofji Loki, internirana je bila 4. maja 1942, umrla je novembra 1944 v Ansbachu zaradi mučenja.
Leopold Markič, rojen 28. avgusta 1904 v Ljubljani, pek v Škofji Loki, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 20. aprila 1942 v Mauthausnu.
Janez Novinec, rojen 14. maja 1913 v Škofji Loki, šofer, v partizane je vstopil 28. julija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki.
Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki, mlekarski delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.
Valentin Oblak, rojen 10. februarja 1886 v Škofji Loki, brivec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Frančiška Paulus, rojena 24. januarja 1897 v Stari Loki, gospodinja, internirana je bila 25. julija 1942, umrla je 3. avgusta 1944 v taborišču Rottenfels am Main.
Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943 v Rakitnici pri Ribnici.
Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta 1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade.
Jože Pavlica, rojen 12. novembra 1912 v Braniku, čevljar, pomočnik oskrbnika v koči na Lubniku, aktivist, ustreljen je bil 19. oktobra 1941 na Lubniku.
Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah.
Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča.
Franc Pfajfar (ne Fajfar), rojen 7. februarja 1894 v Škofji Loki, krojač, sekretar partijske organizacije v Škofji Loki, aretiran je bil 28. januarja 1942 in ustreljen kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944.
Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu.
Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Karmelo Špeh, rojen 17. oktobra 1923 v Trstu, brivski pomočnik v Škofji Loki, v partizane je vstopil jeseni 1941, padel je 19. septembra 1942 na Notranjskem.
Pavel Špeh, rojen 5. decembra 1924 v Trstu, mizarski pomočnik v Škofji Loki, partizan od leta 1944, ujet in ustreljen je bil 21. januarja 1945 na Blegošu.
Franc Štajer, rojen 1. junija 1921 v Škofji Loki, lesni delavec, aretiran je bil 25. marca 1942, ustreljen kot talec 14. maja 1944 v Brandenburgu.
Marjan Tibljaš, rojen 13. septembra 1908 v Senju (Hrvaška), trgovec v Škofji Loki, aretiran je bil 22. maja 1942, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.
Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen.
Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2. marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.
Podatki o padlih z območja Stara Loke in okolice:
Anton Afrič, rojen 17. septembra 1926 v Stari Loki, čevljar, v partizane je vstopil 5. junija 1943, pogrešan je od julija 1944 na Primorskem.
Alojz Balanč, rojen 21. junija 1906 pri Sv. Lenartu, gostilničar, v partizane je vstopil 6. decembra 1943, padel je 1944 na Stirpniku.
Franc Bašelj, rojen 20. avgusta 1911 na Bukovici, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.
Franc Berčič, rojen 28. oktobra 1912 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 15. marca 1944, padel je maja 1944 v Zmincu.
Rudolf Berčič, rojen 14. aprila 1925 v Stari Loki, dijak, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.
Stanko Berčič, rojen 3. maja 1927 v Stari Loki, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 4. julija 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.
Martin Cof, rojen 12. novembra 1901 v Veštru, gozdni delavec, ustreljen je bil kot terenec 17. junija 1944 doma.
Franc Fojkar, rojen 5. avgusta 1904 v Škofji Loki, strojnik, ubit je bil 29. maja 1943 v Binklju.
Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Ana Gosar, rojena 26. julija 1895 v Spodnji Luši, gospodinja, v partizane je vstopila junija 1943, padla je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.
Anton Gosar, rojen 8. maja 1893 v Stari Loki, mesar, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.
Pavel Gosar - Razin, rojen 26. junija 1920 v Stari Loki, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, kasneje je bil načelnik Okrajne gospodarske komisije Škofja Loka, umrl je 8. februarja 1944 v Veštrskem mlinu.
Tone Hafner, rojen 15. januarja 1919 v Stari Loki, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 15. maja 1943, padel je 15. julija 1944 na Križni Gori.
Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944.
Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.
Franc Jamnik, rojen 14. oktobra 1920 v Binklju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, ponesrečil se je 14. junija 1943.
Franc Jugovic, rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil 1. decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.
Marija Kalan, rojena 13. januarja 1906 v Stari Loki, učiteljica, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je 14. februarja 1944 v Auschwitzu.
Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah, ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Langerholc, rojen 11. decembra 1923 v Zadobju, pletar, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, ujet in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.
Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Rudolf Mihelič, rojen 19. januarja 1920 v Zgornji Lipnici, torbar, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je leta 1944 pri Novem mestu.
Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado. Pri preboju iz obroča v Žirovskem vrhu je bil 4. avgusta 1943 na Selu hudo ranjen, zavlekel se je v koruzo, tam so ga našli Nemci in ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.
Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915 v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil 7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu.
Ciril Pivk, rojen 4. julija 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 22. marca 1943 v Dobravi pri Polhovem Gradcu.
Franc Podobnik, rojen 12. decembra 1922 v Pevnu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je februarja 1945 pri Moravčah.
Janko Prevodnik, rojen 15. avgusta 1925 v Stari Loki, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, padel je 18. marca 1943 v Polhograjskih Dolomitih.
Alojzij Pustavrh, rojen 9. junija 1894 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik v Veštru, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Pušar, rojen 24. marca 1915 v Puštalu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 22. februarja 1943, padel je 16. julija 1944 na Jelovici.
Jože Rešek, rojen 12. marca 1908 v Malenskem Vrhu, mizar, v partizane je vstopil januarja 1944, ubit je bil po mučenju 18. avgusta 1944 v Škofji Loki.
Anton Svoljšak, rojen 25. maja 1924 v Stari Loki, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 17. aprila 1945 v Kališah.
Alojz Šink, rojen 21. junija 1927 v Stari Loki, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je decembra 1944 v Zgornji Luši.
Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944 v Čepovanu.
Zdravko Šivic, rojen 14. februarja 1924 v Škofji Loki, tehnik, v partizane je vstopil 15. novembra 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.
Albin Štibilj, rojen 24. februarja 1923 v Veštru, cestar, v partizane je vstopil 4. julija 1943, ujet in umrl po mučenju 16. maja 1944 v Strmici nad Bukovščico.
Andrej Štibilj, rojen 1895 v Veštru, delavec, ustreljen je bil 17. junija 1944 doma.
Vinko Štibilj, rojen 4. aprila 1922 v Veštru, cestni delavec, v partizane je vstopil 14. februarja 1943, padel je 5. avgusta 1943 v Topoljah nad Selci.
Ivan Štiglic, rojen 29. avgusta 1929 v Veštru, ustreljen je bil 19. oktobra 1943 blizu doma.
Jože Vidmar, rojen 14. marca 1925 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je vstopil leta 1943, ujet avgusta 1944, pregnan v Salzburg, 7. maja 1945 je prišel domov, kjer so ga ustrelili domobranci.
Matevž Vidmar, rojen 29. septembra 1878 v Veštru, gozdni delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Helena Žontar, rojena 27. aprila 1926 na Trati pri Škofji Loki, kmečka delavka, ustreljena je bila jeseni leta 1943 v Veštru pri delu na polju.
Podatki o padlih z območja Puštala in okoliških vasi:
Pavel Ahačič, rojen 16. januarja 1925 v Tržiču, kmečki delavec, živel je v Hosti, v partizane je vstopil 29. junija 1943, padel je 24. aprila 1945 na Dolenjskem.
Anton Bergant, rojen 15. januarja 1919 pri Sv. Barbari, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. marca 1943, padel je 8. avgusta 1943 v Šentjoštu nad Horjulom.
Anton Bernik, rojen 12. januarja 1925 pri Sv. Barbari, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 29. junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.
Franc Bernik, rojen 10. januarja 1915 v Puštalu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 31. junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.
Andrej Božnar, rojen 30. novembra 1925 pri Sv. Andreju, gozdni delavec, v partizane je vstopil 15. januarja 1944, pogrešan od marca 1944 v Benečiji.
Franc Božnar, rojen 24. januarja 1929 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. marca 1945, padel je 25. marca 1945 nad Rovtom v Selški dolini.
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu, v Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki 21. decembra 1941. Udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Božnar, rojen 28. maja 1926 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1944, padel je 14. septembra 1944 na Gorah nad Idrijo.
Janko Božnar, rojen 1. avgusta 1922 pri Sv. Andreju, voznik, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 15. aprila 1945 v Besnici pri Tržiču.
Franc Bradeško, rojen 2. oktobra 1911 pri Sv. Barbari, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 8. junija 1942, ujet je bil novembra 1942, umrl je 3. aprila 1943 v Mauthausnu.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Štefan Bradeško, rojen 23. decembra 1917 v Dragi, delavec, v partizane je vstopil 26. decembra 1943, pogrešan je od oktobra 1944.
Janez Brdnik, rojen 17. septembra 1909 v Dragi, delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan je od marca 1945.
Štefan Čarman, rojen 26. decembra 1922 v Hosti, delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 4. decembra 1943 pri Turjaku.
Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942.
Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec, aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Franc Fojkar, rojen 4. julija 1913 v Stanišah, voznik, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je konec julija 1943 v boju za Žužemberk.
Jakob Guzelj, rojen 15. julija 1911 v Puštalu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. marca 1943, ujet julija 1943 pri Žužemberku, ustreljen je bil kot talec 19. januarja 1944 v Kovorju pri Tržiču.
Franc Hartman, pravnik, rojen 28. septembra 1903 v Otočah na Gorenjskem, živel v Puštalu, ustreljen kot talec 28. junija 1942 pri Brodeh.
Anton Hostnik, rojen 24. maja 1892 v Puštalu, delavec, aretiran je bil 5. julija 1944, ustreljen je bil kot talec 7. julija 1944 v Podljubelju.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil 6. junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah.
Janez Jamnik - Žane, rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Vladislav Jamnik, rojen 2. januarja 1921 v Pungertu, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1943, ujet je bil 6. oktobra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 pri Medvodah.
Anton Jenko, rojen 17. januarja 1906 v Pungertu, kolar, v partizane je vstopil 20. marca 1944, padel je 6. aprila 1944 v Todražu.
Avgust Jenko, rojen 4. avgusta 1922 v Pungertu, delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 25. avgusta 1944 pri Čatežu na Dolenjskem.
Jože Kalan, rojen 21. februarja 1907 pri Sv. Barbari, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 pri Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.
Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.
Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, aretiran je bil 9. februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu.
Franc Nartnik, rojen 27. septembra 1916 v Puštalu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet aprila 1943, ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.
Jakob Notar, rojen 11. decembra 1906 v Puštalu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. decembra 1943, padel je marca 1945 pri Cerknem.
Franc Okorn, rojen 16. unija 1909 pri Sv. Barbari, kmet, v partizane je vstopil avgusta 1944, pogrešan od novembra 1944.
Leopold Okorn, rojen 11. novembra 1921 v Puštalu, delavec, v partizane je vstopil 1. marca 1943, ujet in ustreljen je bil 1. maja 1945 v Bodoveljski grapi.
Janez Omejc, rojen 5. avgusta 1896 pri Sv. Ožboltu, posestnik, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Jože Omejc, rojen 21. marca 1905 pri Sv. Ožboltu, kmet, v partizane je vstopil 7. marca 1943, ujet je bil 20. novembra 1944 pri Cerknem, umrl je v Nemčiji.
Stanislav Pečnik, rojen 6. decembra 1913 v Gostečah, v partizane je vstopil jeseni 1942, umrl je ranjen septembra 1943 na Dolenjskem.
Valentin Pleško, rojen 21. januarja 1926 v Puštalu, dijak, v partizane je vstopil decembra 1943, pogrešan je od leta 1944.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, 25. marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Prezelj, rojen 31. oktobra 1913 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec, aretiran je bil novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945.
Alojz Trojar, rojen 12. februarja 1920 v Puštalu, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 11. junija 1943, padel je 24. avgusta 1943 v Bodovljah.
Franc Tušar, rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem, kmet iz Puštala, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Vodnik, rojen 19. julija 1918 v Puštalu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 16. januarja 1944 v Puštalu.
Podatki o padlih z območja Trate in okoliških vasi:
Ludvik Bertoncelj, rojen 29. julija 1927 na Suhi, vajenec, v partizane je vstopil 4. januarja 1944, padel je v zadnjih bojih leta 1945 na Koroškem.
Avgust Dolinar, rojen 28. avgusta 1928 na Suhi, vajenec, v partizane je vstopil 15. aprila 1944, padel je maja 1944 na Jelovici.
Rudi Eržen, rojen 21. marca 1914 v Sovodnju, kovač in šofer, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je 10. marca 1944 v Martinj Vrhu.
Milan Ferdin, rojen 18. junija 1925 v Starem dvoru, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 4. januarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.
Peter Gaber, rojen 4. julija 1913 v Papirnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je 2. maja 1943 na Veseli Gori na Dolenjskem.
Peter Hafner, rojen 22. februarja 1918 na Trati, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 23. marca 1943, padel je 22. decembra 1944 v Lomu nad Tržičem.
Matevž Kajzer, rojen 1. septembra 1911 na Šutni, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 24. marca 1944, padel je 13. maja 1944 v Žabnici.
Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran 26. julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.
Anton Kovač, rojen 11. maja 1927 v Ljubljani, torbarski vajenec v Virmašah, v partizane je vstopil 13. decembra 1943, ujet in ustreljen je bil 18. junija 1944 na Selški planini na Jelovici.
Ivan Kovač, rojen 18. avgusta 1919 na Grencu, tovarniški delavec, aretiran je bil kot aktivist 4. aprila 1942, umrl je 12. avgusta 1942 v Auschwitzu.
Luka Krek, rojen 18. oktobra 1925 v Starem dvoru, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. februarja 1944, pogrešan je v zadnjih bojih na Koroškem.
Edvard Longo, rojen 2. avgusta 1913 v Leskovcu na Dolenjskem, mehanik, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil 28. maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.
Marija Longo (rojena Proj) - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Ferdinand Majnik, rojen 12. maja 1905 v Lescah, učitelj, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je aprila 1944 pri Godoviču.
Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil 8. junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami.
Janez Miklavc, rojen 24. julija 1919 v Ljubljani, mehanik, živel je na Suhi, v partizane je vstopil 3. maja 1943, padel je 19. marca 1944 pri Cerknem.
Dušan Pirc, rojen 10. junija 1926 v Ljubljani, dijak, živel je na Trati, aretiran je bil 28. maja 1942, ustreljen 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.
Anton Svoljšak, rojen 7. julija 1923 na Suhi, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, ujet 17. decembra 1943, ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Ludvik Starman, rojen leta 1922 na Suhi, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je leta 1945 pri Žužemberku.
Miroslav Štalc, rojen 29. februarja 1912 na Rakovniku, padel je 16. decembra 1943 v Retečah.
Marjan Trojar, rojen 14. novembra 1914 v Starem dvoru, mehanik, v partizane je vstopil spomladi 1943, ranjen je umrl 17. oktobra 1943 v partizanski bolnišnici pod Ratitovcem.
Janez Vidmar, 10. oktobra 1910 v Zavrhu pri Smledniku, delavec, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.
Valentin Vrhovnik, rojen 14. februarja 1917 na Šutni, tovarniški delavec, v partizane je vstopil avgusta 1943, ujet decembra 1943, ustreljen je bil kot talec 24. januarja 1944 v Šenčurju.
Gregor Zakotnik, rojen 9. marca 1925 v Starem dvoru, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 10. septembra 1943, ujet 14. decembra 1943, ustreljen je bil kot talec 24. januarja v Šenčurju.
Valentin Završnik, rojen 14. februarja 1922 v Virmašah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.
Podatki o padlih z območja Reteč, Godešiča in okoliških vasi:
Franc Avguštin, rojen 22. novembra 1923 v Retečah, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Pokljuki.
Franc Bertoncelj, rojen 9. januarja 1895 na Godešiču, krojač, aretiran je bil 31. avgusta 1942 v Bizoviku pri Ljubljani, umrl je na Rabu 26. novembra 1942.
Metod Černetič, rojen 22. decembra 1912 v Kostanjevici na Krki, brivec na Godešiču, v partizane vstopil maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.
Jože Debenc - Lubnikar, rojen 26. februarja 1909 pri Sv. Barbari, lesni delavec, v partizane je vstopil marca 1944, padel je 11. novembra 1944 v puškarski delavnici nad Gostečami.
Janez Drnovšek, rojen 18. avgusta 1900 v Retečah, kmet, ustreljen je bil 9. januarja 1945 na domu.
Vinko Drnovšek - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, v partizane je vstopil julija 1943 v Škofjeloško četo, padel je kot kurir pri Jarčku nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Ivan Franko, rojen 26. aprila 1921 v Ljubljani, delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, kasneje politični delavec v škofjeloškem okraju, padel je 7. junija 1943 v gozdu Za voglom na Godešiču.
Janez Franko, rojen 25. maja 1887 na Jesenicah, mizar na Godešiču, aretiran je bil junija 1941, umrl je 23. marca 1942 v Buchenwaldu.
Janez Hafner, rojen 14. decembra 1901 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil julija 1944, pogrešan od 4. januarja 1945.
Franc Habjan, rojen 21. oktobra 1919, mlinarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1943, padel je 15. avgusta 1943 pri Brezovici pri Borovnici.
Ludvik Habjan, rojen 13. avgusta 1893 na Godešiču, pilarski mojster, aretiran je bil 1. marca 1944, umrl je v Gusnu 28. januarja 1945.
Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.
Karel Keber, rojen 19. septembra 1919 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil marca 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.
Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 23. januarja 1944 pri Železnikih.
Matevž Krajnik, rojen 15. septembra 1927 na Godešiču, vajenec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 19. julija 1944 na Cerkljanskem Vrhu.
Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.
Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj.
Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 23. januarja 1944 pri Železnikih.
Franc Križnar, rojen 28. septembra 1914 na Godešiču, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 21. septembra 1942 na Poljški planini pod Stolom.
Matevž Križnar, rojen 25. septembra 1918 na Godešiču, mizarski pomočnik, v partizane vstopil maja 1943, padel 9. septembra 1943 v Ribnici na Dolenjskem.
Janko Krmelj, rojen 20. novembra 1912 v Retečah, železostrugar, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 9. avgusta 1944 na Krvavcu.
Katarina Krmelj, rojena 30. aprila 1908 na Godešiču, gospodinja, ustreljena je bila 23. julija 1944 na domu v Retečah.
Nikolaj Luskovec, rojen 28. novembra 1915 na Godešiču, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 27. januarja 1944 pri Cerknem.
Stanislav Luskovec, rojen 7. maja 1914 na Godešiču, tovarniški delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet je bil 6. julija 1944, umrl je 28. aprila 1945 v Mauthausnu.
Peter Porenta, rojen 20. februarja 1904 v Retečah, krojač, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 30. marca 1945 na Križni Gori.
Stanislav Prelesnik, rojen 16. novembra 1911 v Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 15. oktobra 1943 pri Turjaku.
Franc Volčič, rojen 12. novembra 1903 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 20. aprila 1944 na Mežaklji.
Anton Žagar, rojen 2. septembra 1926 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil julija 1943, pogrešan od leta 1945.
Spominski plošči na Domu zveze borcev Škofja Loka na Kidričevi cesti sta posvečeni 197 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 z območja Občinske organizacije ZB NOB Škofja Loka, ki jo sestavljajo krajevne organizacije Škofja Loka - mesto, Stara Loka - Podlubnik, Trata - Godešič. Odkriti sta bili ob odprtju doma leta 1954.
Po podatkih iz leta 1975 je na območju upravne enote Škofja Loka, oziroma na območju ZB za vrednote NOB Škofja Loka, padlo med narodnoosvobodilno vojno 1017 borcev in žrtev fašističnega nasilja, od tega iz Škofje Loke in okolice 243, iz Selške doline 302, iz Poljanske doline 349 in iz Žirov ter okolice 123.
Od žrtev iz Škofje Loke in okolice jih je padlo z območja Puštala 47, Reteč in Godešiča 26, Trate 15, Stare Loke 54, Sv. Duha 36 in Škofje Loke 65. Na ploščah na Domu ZB v Škofji Loki je s tega območja zapisano 197 imen žrtev.
Več...
Podatki o padlih z območja Škofje Loke in okolice:
Ivan Bergant, rojen 9. julija 1902 v Seničici pri Medvodah, živel je v Škofji Loki, kemik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 14. oktobra 1942 v taborišču Neuengamme pri Hamburgu.
Jože Bergant, rojen 19. marca 1901 v Dravljah, mizar v Logu, aretiran je bil 9. septembra 1944, umrl je 11. marca 1945 v taborišču Flossenburg.
Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu avgusta 1943, ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Jože Bohinc, rojen 22. aprila 1927 v Škofji Loki, avtomehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 5. novembra 1943, padel je istega leta.
Franc Bozovičar - Radko, rojen 24. novembra 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.
Leopold Božnar, rojen 19. novembra 1925 v Škofji Loki, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. februarja 1943, padel je 9. februarja 1944 pri Vrhu Treh kraljev nad Logatcem.
Ivan Časl, rojen 21. junija 1896 v Šmartnem, nameščenec, živel v Škofji Loki, član KPS, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942.
Franca Dolinar, rojena 31. marca 1882 v Kopačnici, krošnjarka, aretirana je bila 4. maja 1942, umrla je 17. septembra 1942 v Spaltu na Bavarskem.
Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Stanislav Fojkar, rojen 25. maja 1919 v Škofji Loki, čevljar, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je leta 1943 na Cavrnu pod Križno Goro.
Anton Franko, rojen 3. januarja 1881 v Gabrovem, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Matija Gregorin, rojen 19. februarja 1897 v Lukovici pri Ljubljani, gostilničar v Škofji Loki, aktivist OF, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori.
Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau.
Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.
Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen.
Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Ciril Jurjevič, rojen 6. julija 1912 v Škofji Loki, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 27. decembra 1943, ujet, umrl je 29. decembra 1944 v Mauthausnu.
Janez Jurjevič, rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki, čevljar, aktivist OF, aretiran decembra 1943, zaprt v Begunjah in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič, rojen 29. junija 1902 v Kopačnici, živel v Stari Loki, žagar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Viktor Kocijančič, rojen 1. novembra 1901 na Studencu pri Ljubljani, zdravnik v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Korbič, rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944 na Štajerskem.
Jože Korbič, rojen 21. marca 1925 v Škofji Loki, krojaški vajenec, v partizane je vstopil 11. maja 1942, padel je 10. avgusta 1942 v Podstenicah v Kočevskem rogu.
Vlado Krek, rojen 27. junija 1913 v Kanalu ob Soči, mesar v Stari Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila 16. avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944.
Ana Lorger, rojena 18. marca 1916 v Erfurtu v Nemčiji, tovarniška delavka v Škofji Loki, internirana je bila 4. maja 1942, umrla je novembra 1944 v Ansbachu zaradi mučenja.
Leopold Markič, rojen 28. avgusta 1904 v Ljubljani, pek v Škofji Loki, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 20. aprila 1942 v Mauthausnu.
Janez Novinec, rojen 14. maja 1913 v Škofji Loki, šofer, v partizane je vstopil 28. julija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki.
Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki, mlekarski delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.
Valentin Oblak, rojen 10. februarja 1886 v Škofji Loki, brivec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Frančiška Paulus, rojena 24. januarja 1897 v Stari Loki, gospodinja, internirana je bila 25. julija 1942, umrla je 3. avgusta 1944 v taborišču Rottenfels am Main.
Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943 v Rakitnici pri Ribnici.
Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta 1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade.
Jože Pavlica, rojen 12. novembra 1912 v Braniku, čevljar, pomočnik oskrbnika v koči na Lubniku, aktivist, ustreljen je bil 19. oktobra 1941 na Lubniku.
Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah.
Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča.
Franc Pfajfar (ne Fajfar), rojen 7. februarja 1894 v Škofji Loki, krojač, sekretar partijske organizacije v Škofji Loki, aretiran je bil 28. januarja 1942 in ustreljen kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944.
Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu.
Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Karmelo Špeh, rojen 17. oktobra 1923 v Trstu, brivski pomočnik v Škofji Loki, v partizane je vstopil jeseni 1941, padel je 19. septembra 1942 na Notranjskem.
Pavel Špeh, rojen 5. decembra 1924 v Trstu, mizarski pomočnik v Škofji Loki, partizan od leta 1944, ujet in ustreljen je bil 21. januarja 1945 na Blegošu.
Franc Štajer, rojen 1. junija 1921 v Škofji Loki, lesni delavec, aretiran je bil 25. marca 1942, ustreljen kot talec 14. maja 1944 v Brandenburgu.
Marjan Tibljaš, rojen 13. septembra 1908 v Senju (Hrvaška), trgovec v Škofji Loki, aretiran je bil 22. maja 1942, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.
Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen.
Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2. marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.
Podatki o padlih z območja Stara Loke in okolice:
Anton Afrič, rojen 17. septembra 1926 v Stari Loki, čevljar, v partizane je vstopil 5. junija 1943, pogrešan je od julija 1944 na Primorskem.
Alojz Balanč, rojen 21. junija 1906 pri Sv. Lenartu, gostilničar, v partizane je vstopil 6. decembra 1943, padel je 1944 na Stirpniku.
Franc Bašelj, rojen 20. avgusta 1911 na Bukovici, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.
Franc Berčič, rojen 28. oktobra 1912 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 15. marca 1944, padel je maja 1944 v Zmincu.
Rudolf Berčič, rojen 14. aprila 1925 v Stari Loki, dijak, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.
Stanko Berčič, rojen 3. maja 1927 v Stari Loki, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 4. julija 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.
Martin Cof, rojen 12. novembra 1901 v Veštru, gozdni delavec, ustreljen je bil kot terenec 17. junija 1944 doma.
Franc Fojkar, rojen 5. avgusta 1904 v Škofji Loki, strojnik, ubit je bil 29. maja 1943 v Binklju.
Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Ana Gosar, rojena 26. julija 1895 v Spodnji Luši, gospodinja, v partizane je vstopila junija 1943, padla je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.
Anton Gosar, rojen 8. maja 1893 v Stari Loki, mesar, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944.
Pavel Gosar - Razin, rojen 26. junija 1920 v Stari Loki, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, kasneje je bil načelnik Okrajne gospodarske komisije Škofja Loka, umrl je 8. februarja 1944 v Veštrskem mlinu.
Tone Hafner, rojen 15. januarja 1919 v Stari Loki, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 15. maja 1943, padel je 15. julija 1944 na Križni Gori.
Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944.
Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.
Franc Jamnik, rojen 14. oktobra 1920 v Binklju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, ponesrečil se je 14. junija 1943.
Franc Jugovic, rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil 1. decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.
Marija Kalan, rojena 13. januarja 1906 v Stari Loki, učiteljica, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je 14. februarja 1944 v Auschwitzu.
Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah, ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Langerholc, rojen 11. decembra 1923 v Zadobju, pletar, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, ujet in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.
Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Rudolf Mihelič, rojen 19. januarja 1920 v Zgornji Lipnici, torbar, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je leta 1944 pri Novem mestu.
Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado. Pri preboju iz obroča v Žirovskem vrhu je bil 4. avgusta 1943 na Selu hudo ranjen, zavlekel se je v koruzo, tam so ga našli Nemci in ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.
Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915 v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil 7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu.
Ciril Pivk, rojen 4. julija 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 22. marca 1943 v Dobravi pri Polhovem Gradcu.
Franc Podobnik, rojen 12. decembra 1922 v Pevnu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je februarja 1945 pri Moravčah.
Janko Prevodnik, rojen 15. avgusta 1925 v Stari Loki, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, padel je 18. marca 1943 v Polhograjskih Dolomitih.
Alojzij Pustavrh, rojen 9. junija 1894 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik v Veštru, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Pušar, rojen 24. marca 1915 v Puštalu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 22. februarja 1943, padel je 16. julija 1944 na Jelovici.
Jože Rešek, rojen 12. marca 1908 v Malenskem Vrhu, mizar, v partizane je vstopil januarja 1944, ubit je bil po mučenju 18. avgusta 1944 v Škofji Loki.
Anton Svoljšak, rojen 25. maja 1924 v Stari Loki, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 17. aprila 1945 v Kališah.
Alojz Šink, rojen 21. junija 1927 v Stari Loki, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je decembra 1944 v Zgornji Luši.
Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944 v Čepovanu.
Zdravko Šivic, rojen 14. februarja 1924 v Škofji Loki, tehnik, v partizane je vstopil 15. novembra 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.
Albin Štibilj, rojen 24. februarja 1923 v Veštru, cestar, v partizane je vstopil 4. julija 1943, ujet in umrl po mučenju 16. maja 1944 v Strmici nad Bukovščico.
Andrej Štibilj, rojen 1895 v Veštru, delavec, ustreljen je bil 17. junija 1944 doma.
Vinko Štibilj, rojen 4. aprila 1922 v Veštru, cestni delavec, v partizane je vstopil 14. februarja 1943, padel je 5. avgusta 1943 v Topoljah nad Selci.
Ivan Štiglic, rojen 29. avgusta 1929 v Veštru, ustreljen je bil 19. oktobra 1943 blizu doma.
Jože Vidmar, rojen 14. marca 1925 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je vstopil leta 1943, ujet avgusta 1944, pregnan v Salzburg, 7. maja 1945 je prišel domov, kjer so ga ustrelili domobranci.
Matevž Vidmar, rojen 29. septembra 1878 v Veštru, gozdni delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Helena Žontar, rojena 27. aprila 1926 na Trati pri Škofji Loki, kmečka delavka, ustreljena je bila jeseni leta 1943 v Veštru pri delu na polju.
Podatki o padlih z območja Puštala in okoliških vasi:
Pavel Ahačič, rojen 16. januarja 1925 v Tržiču, kmečki delavec, živel je v Hosti, v partizane je vstopil 29. junija 1943, padel je 24. aprila 1945 na Dolenjskem.
Anton Bergant, rojen 15. januarja 1919 pri Sv. Barbari, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. marca 1943, padel je 8. avgusta 1943 v Šentjoštu nad Horjulom.
Anton Bernik, rojen 12. januarja 1925 pri Sv. Barbari, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 29. junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.
Franc Bernik, rojen 10. januarja 1915 v Puštalu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 31. junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.
Andrej Božnar, rojen 30. novembra 1925 pri Sv. Andreju, gozdni delavec, v partizane je vstopil 15. januarja 1944, pogrešan od marca 1944 v Benečiji.
Franc Božnar, rojen 24. januarja 1929 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. marca 1945, padel je 25. marca 1945 nad Rovtom v Selški dolini.
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu, v Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki 21. decembra 1941. Udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Božnar, rojen 28. maja 1926 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1944, padel je 14. septembra 1944 na Gorah nad Idrijo.
Janko Božnar, rojen 1. avgusta 1922 pri Sv. Andreju, voznik, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 15. aprila 1945 v Besnici pri Tržiču.
Franc Bradeško, rojen 2. oktobra 1911 pri Sv. Barbari, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 8. junija 1942, ujet je bil novembra 1942, umrl je 3. aprila 1943 v Mauthausnu.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Štefan Bradeško, rojen 23. decembra 1917 v Dragi, delavec, v partizane je vstopil 26. decembra 1943, pogrešan je od oktobra 1944.
Janez Brdnik, rojen 17. septembra 1909 v Dragi, delavec, v partizane je vstopil 18. maja 1944, pogrešan je od marca 1945.
Štefan Čarman, rojen 26. decembra 1922 v Hosti, delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 4. decembra 1943 pri Turjaku.
Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942.
Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec, aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Franc Fojkar, rojen 4. julija 1913 v Stanišah, voznik, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je konec julija 1943 v boju za Žužemberk.
Jakob Guzelj, rojen 15. julija 1911 v Puštalu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. marca 1943, ujet julija 1943 pri Žužemberku, ustreljen je bil kot talec 19. januarja 1944 v Kovorju pri Tržiču.
Franc Hartman, pravnik, rojen 28. septembra 1903 v Otočah na Gorenjskem, živel v Puštalu, ustreljen kot talec 28. junija 1942 pri Brodeh.
Anton Hostnik, rojen 24. maja 1892 v Puštalu, delavec, aretiran je bil 5. julija 1944, ustreljen je bil kot talec 7. julija 1944 v Podljubelju.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil 6. junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah.
Janez Jamnik - Žane, rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.
Vladislav Jamnik, rojen 2. januarja 1921 v Pungertu, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1943, ujet je bil 6. oktobra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 pri Medvodah.
Anton Jenko, rojen 17. januarja 1906 v Pungertu, kolar, v partizane je vstopil 20. marca 1944, padel je 6. aprila 1944 v Todražu.
Avgust Jenko, rojen 4. avgusta 1922 v Pungertu, delavec, v partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 25. avgusta 1944 pri Čatežu na Dolenjskem.
Jože Kalan, rojen 21. februarja 1907 pri Sv. Barbari, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 pri Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.
Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.
Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, aretiran je bil 9. februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu.
Franc Nartnik, rojen 27. septembra 1916 v Puštalu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet aprila 1943, ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.
Jakob Notar, rojen 11. decembra 1906 v Puštalu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. decembra 1943, padel je marca 1945 pri Cerknem.
Franc Okorn, rojen 16. unija 1909 pri Sv. Barbari, kmet, v partizane je vstopil avgusta 1944, pogrešan od novembra 1944.
Leopold Okorn, rojen 11. novembra 1921 v Puštalu, delavec, v partizane je vstopil 1. marca 1943, ujet in ustreljen je bil 1. maja 1945 v Bodoveljski grapi.
Janez Omejc, rojen 5. avgusta 1896 pri Sv. Ožboltu, posestnik, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Jože Omejc, rojen 21. marca 1905 pri Sv. Ožboltu, kmet, v partizane je vstopil 7. marca 1943, ujet je bil 20. novembra 1944 pri Cerknem, umrl je v Nemčiji.
Stanislav Pečnik, rojen 6. decembra 1913 v Gostečah, v partizane je vstopil jeseni 1942, umrl je ranjen septembra 1943 na Dolenjskem.
Valentin Pleško, rojen 21. januarja 1926 v Puštalu, dijak, v partizane je vstopil decembra 1943, pogrešan je od leta 1944.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, 25. marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Prezelj, rojen 31. oktobra 1913 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec, aretiran je bil novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945.
Alojz Trojar, rojen 12. februarja 1920 v Puštalu, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 11. junija 1943, padel je 24. avgusta 1943 v Bodovljah.
Franc Tušar, rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem, kmet iz Puštala, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Vodnik, rojen 19. julija 1918 v Puštalu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 16. januarja 1944 v Puštalu.
Podatki o padlih z območja Trate in okoliških vasi:
Ludvik Bertoncelj, rojen 29. julija 1927 na Suhi, vajenec, v partizane je vstopil 4. januarja 1944, padel je v zadnjih bojih leta 1945 na Koroškem.
Avgust Dolinar, rojen 28. avgusta 1928 na Suhi, vajenec, v partizane je vstopil 15. aprila 1944, padel je maja 1944 na Jelovici.
Rudi Eržen, rojen 21. marca 1914 v Sovodnju, kovač in šofer, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je 10. marca 1944 v Martinj Vrhu.
Milan Ferdin, rojen 18. junija 1925 v Starem dvoru, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil 4. januarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini.
Peter Gaber, rojen 4. julija 1913 v Papirnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je 2. maja 1943 na Veseli Gori na Dolenjskem.
Peter Hafner, rojen 22. februarja 1918 na Trati, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 23. marca 1943, padel je 22. decembra 1944 v Lomu nad Tržičem.
Matevž Kajzer, rojen 1. septembra 1911 na Šutni, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 24. marca 1944, padel je 13. maja 1944 v Žabnici.
Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran 26. julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.
Anton Kovač, rojen 11. maja 1927 v Ljubljani, torbarski vajenec v Virmašah, v partizane je vstopil 13. decembra 1943, ujet in ustreljen je bil 18. junija 1944 na Selški planini na Jelovici.
Ivan Kovač, rojen 18. avgusta 1919 na Grencu, tovarniški delavec, aretiran je bil kot aktivist 4. aprila 1942, umrl je 12. avgusta 1942 v Auschwitzu.
Luka Krek, rojen 18. oktobra 1925 v Starem dvoru, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. februarja 1944, pogrešan je v zadnjih bojih na Koroškem.
Edvard Longo, rojen 2. avgusta 1913 v Leskovcu na Dolenjskem, mehanik, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil 28. maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.
Marija Longo (rojena Proj) - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Ferdinand Majnik, rojen 12. maja 1905 v Lescah, učitelj, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je aprila 1944 pri Godoviču.
Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil 8. junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami.
Janez Miklavc, rojen 24. julija 1919 v Ljubljani, mehanik, živel je na Suhi, v partizane je vstopil 3. maja 1943, padel je 19. marca 1944 pri Cerknem.
Dušan Pirc, rojen 10. junija 1926 v Ljubljani, dijak, živel je na Trati, aretiran je bil 28. maja 1942, ustreljen 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.
Anton Svoljšak, rojen 7. julija 1923 na Suhi, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, ujet 17. decembra 1943, ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Ludvik Starman, rojen leta 1922 na Suhi, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je leta 1945 pri Žužemberku.
Miroslav Štalc, rojen 29. februarja 1912 na Rakovniku, padel je 16. decembra 1943 v Retečah.
Marjan Trojar, rojen 14. novembra 1914 v Starem dvoru, mehanik, v partizane je vstopil spomladi 1943, ranjen je umrl 17. oktobra 1943 v partizanski bolnišnici pod Ratitovcem.
Janez Vidmar, 10. oktobra 1910 v Zavrhu pri Smledniku, delavec, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.
Valentin Vrhovnik, rojen 14. februarja 1917 na Šutni, tovarniški delavec, v partizane je vstopil avgusta 1943, ujet decembra 1943, ustreljen je bil kot talec 24. januarja 1944 v Šenčurju.
Gregor Zakotnik, rojen 9. marca 1925 v Starem dvoru, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 10. septembra 1943, ujet 14. decembra 1943, ustreljen je bil kot talec 24. januarja v Šenčurju.
Valentin Završnik, rojen 14. februarja 1922 v Virmašah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.
Podatki o padlih z območja Reteč, Godešiča in okoliških vasi:
Franc Avguštin, rojen 22. novembra 1923 v Retečah, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra 1943 na Pokljuki.
Franc Bertoncelj, rojen 9. januarja 1895 na Godešiču, krojač, aretiran je bil 31. avgusta 1942 v Bizoviku pri Ljubljani, umrl je na Rabu 26. novembra 1942.
Metod Černetič, rojen 22. decembra 1912 v Kostanjevici na Krki, brivec na Godešiču, v partizane vstopil maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.
Jože Debenc - Lubnikar, rojen 26. februarja 1909 pri Sv. Barbari, lesni delavec, v partizane je vstopil marca 1944, padel je 11. novembra 1944 v puškarski delavnici nad Gostečami.
Janez Drnovšek, rojen 18. avgusta 1900 v Retečah, kmet, ustreljen je bil 9. januarja 1945 na domu.
Vinko Drnovšek - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, v partizane je vstopil julija 1943 v Škofjeloško četo, padel je kot kurir pri Jarčku nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Ivan Franko, rojen 26. aprila 1921 v Ljubljani, delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, kasneje politični delavec v škofjeloškem okraju, padel je 7. junija 1943 v gozdu Za voglom na Godešiču.
Janez Franko, rojen 25. maja 1887 na Jesenicah, mizar na Godešiču, aretiran je bil junija 1941, umrl je 23. marca 1942 v Buchenwaldu.
Janez Hafner, rojen 14. decembra 1901 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil julija 1944, pogrešan od 4. januarja 1945.
Franc Habjan, rojen 21. oktobra 1919, mlinarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1943, padel je 15. avgusta 1943 pri Brezovici pri Borovnici.
Ludvik Habjan, rojen 13. avgusta 1893 na Godešiču, pilarski mojster, aretiran je bil 1. marca 1944, umrl je v Gusnu 28. januarja 1945.
Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.
Karel Keber, rojen 19. septembra 1919 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil marca 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.
Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 23. januarja 1944 pri Železnikih.
Matevž Krajnik, rojen 15. septembra 1927 na Godešiču, vajenec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 19. julija 1944 na Cerkljanskem Vrhu.
Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.
Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj.
Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 23. januarja 1944 pri Železnikih.
Franc Križnar, rojen 28. septembra 1914 na Godešiču, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 21. septembra 1942 na Poljški planini pod Stolom.
Matevž Križnar, rojen 25. septembra 1918 na Godešiču, mizarski pomočnik, v partizane vstopil maja 1943, padel 9. septembra 1943 v Ribnici na Dolenjskem.
Janko Krmelj, rojen 20. novembra 1912 v Retečah, železostrugar, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 9. avgusta 1944 na Krvavcu.
Katarina Krmelj, rojena 30. aprila 1908 na Godešiču, gospodinja, ustreljena je bila 23. julija 1944 na domu v Retečah.
Nikolaj Luskovec, rojen 28. novembra 1915 na Godešiču, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 27. januarja 1944 pri Cerknem.
Stanislav Luskovec, rojen 7. maja 1914 na Godešiču, tovarniški delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet je bil 6. julija 1944, umrl je 28. aprila 1945 v Mauthausnu.
Peter Porenta, rojen 20. februarja 1904 v Retečah, krojač, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 30. marca 1945 na Križni Gori.
Stanislav Prelesnik, rojen 16. novembra 1911 v Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 15. oktobra 1943 pri Turjaku.
Franc Volčič, rojen 12. novembra 1903 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 20. aprila 1944 na Mežaklji.
Anton Žagar, rojen 2. septembra 1926 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil julija 1943, pogrešan od leta 1945.
2. Spominsko obeležje v parku hotela
V parku hotela Transturist v Kapucinskem predmestju (na Štemarjih) je opuščeno grobišče, v katerem je bilo do maja 2010 pokopanih devet borcev, ki so padli med vojno v okolici Škofje Loke. Odkrili so ga leta 1985.
Napis na plošči:
V parku hotela Transturist v Kapucinskem predmestju (na Štemarjih) je opuščeno grobišče, v katerem je bilo do maja 2010 pokopanih devet borcev, ki so padli med vojno v okolici Škofje Loke. Odkrili so ga leta 1985.
Napis na plošči:
Padle borce iz okolice Škofje Loke so prvič prekopavali leta 1945 in jih prenesli v družinske grobove. Drugi prekop je bil leta 1947, takrat so jih devet pokopali na Štemarjih. 10. maja 2010 so posmrtne ostanke teh borcev in še nekatere druge iz okolice Škofje Loke prenesli na pokopališče v Lipici.
Več...
Podatki o poznanih padlih borcih:
Marijan Borštnar, rojen 1. julija 1921 v Glincah pri Ljubljani, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 22. novembra 1942 pri »Kozjekovi bajti« pri Sv. Barbari.
Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodoinštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Edvard Tomšič, rojen 11. avgusta 1909 v Trstu, železničar na Jesenicah, januarja 1944 je vstopil v Prešernovo brigado, zajet je bil ob prehranjevalni akciji v Stražišču oktobra 1944, ustrelili so ga 26. januarja 1945 na Suhi.
Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Več...
Podatki o poznanih padlih borcih:
Marijan Borštnar, rojen 1. julija 1921 v Glincah pri Ljubljani, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 22. novembra 1942 pri »Kozjekovi bajti« pri Sv. Barbari.
Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodoinštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Edvard Tomšič, rojen 11. avgusta 1909 v Trstu, železničar na Jesenicah, januarja 1944 je vstopil v Prešernovo brigado, zajet je bil ob prehranjevalni akciji v Stražišču oktobra 1944, ustrelili so ga 26. januarja 1945 na Suhi.
Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
3. Grobišče padlih borcev na pokopališču v Lipici
Spomenik na pokopališču v Lipici je posvečen dvajsetim znanim in štirinajstim neznanim borcem, ki so med narodnoosvobodilno borbo padli na Škofjeloškem, in so bili leta 2010 prekopani iz opuščenih grobišč. Obeležje sta oblikovala arhitekta Darja Matjašec in Sergej Hiti.
Napis na osrednjem delu spomenika:
Spomenik na pokopališču v Lipici je posvečen dvajsetim znanim in štirinajstim neznanim borcem, ki so med narodnoosvobodilno borbo padli na Škofjeloškem, in so bili leta 2010 prekopani iz opuščenih grobišč. Obeležje sta oblikovala arhitekta Darja Matjašec in Sergej Hiti.
Napis na osrednjem delu spomenika:
PADLIM BORCEM NOB
1941 – 1945
ZEMLJA, VZEMI LOBANJE,
MENI PUSTI SPOMIN.
MATEJ BOR
OBČINA ŠKOFJA LOKA
IN
ZDRUŽENJE BORCEV
ZA VREDNOTE NOB
V LETU 2010
1941 – 1945
ZEMLJA, VZEMI LOBANJE,
MENI PUSTI SPOMIN.
MATEJ BOR
OBČINA ŠKOFJA LOKA
IN
ZDRUŽENJE BORCEV
ZA VREDNOTE NOB
V LETU 2010
Napisi na talnih ploščah:
TADEUSZ SADOWSKI 1920 – 1944
HEROJ REPUBLIKE POLSKE
BOREC RAŠIŠKE ČETE – 1941
BOREC RAŠIŠKE ČETE – 1942
BOJAN POTOČNIK 1919 – 1942
FRANC RESNIK 1910 – 1942
MARJAN SEVER 1917 – 1942
JANEZ ARNOLJ 1905 – 1942
MARJAN BORŠTNAR 1921 – 1942
SLAVKO KRALJIČ 1922 – 1941
VINKO ŽELEZNIKAR 1917 – 1941
JURIJ ZAJC 1912 – 1941
ANTON RUPAR – DEČKO
DESET NEZNANIH BORCEV
ANDREJ AKSIONOV 1919 – 1944
DRŽAVLJAN DRŽAVE RUSIJE
ANTON RUPAR – DEČKO
KATARINA KRŽIŠNIK 1913 – 1945
EDVARD TOMŠIČ 1909 – 1945
ALOJZ PREZELJ 1919 – 1944
JANEZ KONJAR 1923 – 1944
FRANC KODRIČ 1915 – 1944
ANTON AVBER 1909 – 1944
JANEZ BERNIK 1915 – 1942
IVAN BUCIK 1919 – 1942
NEZNAN BOREC
BOREC GRADNIKOVE BRIGADE – 1944
HEROJ REPUBLIKE POLSKE
BOREC RAŠIŠKE ČETE – 1941
BOREC RAŠIŠKE ČETE – 1942
BOJAN POTOČNIK 1919 – 1942
FRANC RESNIK 1910 – 1942
MARJAN SEVER 1917 – 1942
JANEZ ARNOLJ 1905 – 1942
MARJAN BORŠTNAR 1921 – 1942
SLAVKO KRALJIČ 1922 – 1941
VINKO ŽELEZNIKAR 1917 – 1941
JURIJ ZAJC 1912 – 1941
ANTON RUPAR – DEČKO
DESET NEZNANIH BORCEV
ANDREJ AKSIONOV 1919 – 1944
DRŽAVLJAN DRŽAVE RUSIJE
ANTON RUPAR – DEČKO
KATARINA KRŽIŠNIK 1913 – 1945
EDVARD TOMŠIČ 1909 – 1945
ALOJZ PREZELJ 1919 – 1944
JANEZ KONJAR 1923 – 1944
FRANC KODRIČ 1915 – 1944
ANTON AVBER 1909 – 1944
JANEZ BERNIK 1915 – 1942
IVAN BUCIK 1919 – 1942
NEZNAN BOREC
BOREC GRADNIKOVE BRIGADE – 1944
Padle borce iz okolice Škofje Loke so prvič prekopavali leta 1945 in jih prenesli v družinske grobove. Drugi prekop je bil leta 1947, takrat so jih devet pokopali na Štemarjih. 10. maja 2010 so posmrtne ostanke teh borcev in še nekatere druge iz okolice Škofje Loke prenesli na pokopališče v Lipici.
Več...
Podatki za znane padle borce:
Andrej Aksionov, državljan države Rusije, rojen leta 1919, padel leta 1944.
Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, dražgoški borec, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Anton Avber, rojen leta 1909, padel je 14. oktobra 1944 ob napadu Prešernove brigade na nemške bunkerje na Praprotnem.
Janez Bernik, rojen 28. avgusta 1915 v Medvodah, tekstilni tehnik, član KPS, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot komandir Škofjeloške čete.
Marijan Borštnar, rojen 1. julija 1921 v Glincah pri Ljubljani, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 22. novembra 1942 pri »Kozjekovi bajti« pri Sv. Barbari.
Ivan Bucik, rojen 25. novembra 1919 v Ljubljani, prometnik – pripravnik na železniški postaji v Škofji Loki, član KPS, v Škofjeloško četo je vstopil 7. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Franc Kodrič, rojen 15. marca 1915 v Valburgi, mlinar, padel je 14. oktobra 1944 ob napadu Prešernove brigade na nemške bunkerje na Praprotnem.
Janez Konjar, rojen leta 1923 v Kovorju pri Tržiču, borec Prešernove brigade, padel je 30. oktobra 1944 pri Sv. Tomažu.
Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodovodnoinštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču pri Sv. Ožboltu.
Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 pri Sv. Ožboltu in G-15 pri Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Franc Resnik, rojen leta 1910, knjigovez, stanoval je za Bežigradom v Ljubljani, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Anton Rupar- Dečko, rojen 20. januarja 1926, živel je pri Kovkarju v Bodovljah, padel je v bunkerju pod Sv. Andrejem v boju z domobranci 29. aprila 1944.
Tadeusz Sadowski, rojen leta 1920 v Krakowu, kot borec proti fašizmu je bil zaprt v dveh taboriščih. Februarja 1943 se je zaposlil na železnici v Beljaku na Koroškem, od tam pa odšel med slovenske partizane; najprej v Poljansko četo, nato v Prešernovo brigado. Postal je obveščevalec in diverzant, izkazal se je pri napadih na idrijski rudnik in na skladišče bencina v Postojnski jami. Padel je 14. oktobra 1944 ob napadu na bunkerje pri mostu na Praprotnem. Heroj republike Poljske.
Marjan Sever - Nace, rojen 10. aprila 1917 v Novem mestu, absolvent elektrotehnike, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Edvard Tomšič, rojen 11. avgusta 1909 v Trstu, železničar na Jesenicah, januarja 1944 je vstopil v Prešernovo brigado, zajet je bil ob prehranjevalni akciji v Stražišču oktobra 1944, ustrelili so ga 26. januarja 1945 na Suhi.
Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču pri Sv. Ožboltu.
Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču pri Sv. Ožboltu.
Več...
Podatki za znane padle borce:
Andrej Aksionov, državljan države Rusije, rojen leta 1919, padel leta 1944.
Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, dražgoški borec, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Anton Avber, rojen leta 1909, padel je 14. oktobra 1944 ob napadu Prešernove brigade na nemške bunkerje na Praprotnem.
Janez Bernik, rojen 28. avgusta 1915 v Medvodah, tekstilni tehnik, član KPS, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot komandir Škofjeloške čete.
Marijan Borštnar, rojen 1. julija 1921 v Glincah pri Ljubljani, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 22. novembra 1942 pri »Kozjekovi bajti« pri Sv. Barbari.
Ivan Bucik, rojen 25. novembra 1919 v Ljubljani, prometnik – pripravnik na železniški postaji v Škofji Loki, član KPS, v Škofjeloško četo je vstopil 7. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Franc Kodrič, rojen 15. marca 1915 v Valburgi, mlinar, padel je 14. oktobra 1944 ob napadu Prešernove brigade na nemške bunkerje na Praprotnem.
Janez Konjar, rojen leta 1923 v Kovorju pri Tržiču, borec Prešernove brigade, padel je 30. oktobra 1944 pri Sv. Tomažu.
Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodovodnoinštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču pri Sv. Ožboltu.
Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 pri Sv. Ožboltu in G-15 pri Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Franc Resnik, rojen leta 1910, knjigovez, stanoval je za Bežigradom v Ljubljani, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Anton Rupar- Dečko, rojen 20. januarja 1926, živel je pri Kovkarju v Bodovljah, padel je v bunkerju pod Sv. Andrejem v boju z domobranci 29. aprila 1944.
Tadeusz Sadowski, rojen leta 1920 v Krakowu, kot borec proti fašizmu je bil zaprt v dveh taboriščih. Februarja 1943 se je zaposlil na železnici v Beljaku na Koroškem, od tam pa odšel med slovenske partizane; najprej v Poljansko četo, nato v Prešernovo brigado. Postal je obveščevalec in diverzant, izkazal se je pri napadih na idrijski rudnik in na skladišče bencina v Postojnski jami. Padel je 14. oktobra 1944 ob napadu na bunkerje pri mostu na Praprotnem. Heroj republike Poljske.
Marjan Sever - Nace, rojen 10. aprila 1917 v Novem mestu, absolvent elektrotehnike, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Edvard Tomšič, rojen 11. avgusta 1909 v Trstu, železničar na Jesenicah, januarja 1944 je vstopil v Prešernovo brigado, zajet je bil ob prehranjevalni akciji v Stražišču oktobra 1944, ustrelili so ga 26. januarja 1945 na Suhi.
Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču pri Sv. Ožboltu.
Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču pri Sv. Ožboltu.
4. Spominska plošča v zgradbi pošte
Spominska plošča na hodniku zgradbe Pošte Škofja Loka je posvečena štirim uslužbencem Pošte Škofja Loka, žrtvam fašističnega nasilja. Odkrita je bila leta 1954, zgradba pošte je na Kapucinskem trgu.
Napis na plošči:
Spominska plošča na hodniku zgradbe Pošte Škofja Loka je posvečena štirim uslužbencem Pošte Škofja Loka, žrtvam fašističnega nasilja. Odkrita je bila leta 1954, zgradba pošte je na Kapucinskem trgu.
Napis na plošči:
1941 1945
ZA SVOBODO DOMOVINE
SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA
USLUŽBENCI POŠTE
ŠKOFJA LOKA
KOBLAR BERNARD
POLJANEC PETER
KOVAČIČ FRANCE
PEVEC DARKO
SLAVA JUNAKOM!
ZA SVOBODO DOMOVINE
SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA
USLUŽBENCI POŠTE
ŠKOFJA LOKA
KOBLAR BERNARD
POLJANEC PETER
KOVAČIČ FRANCE
PEVEC DARKO
SLAVA JUNAKOM!
Več...
Podatki o padlih uslužbencih pošte:
Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.
Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča.
Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah, ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Podatki o padlih uslužbencih pošte:
Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi, pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran julija 1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.
Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za posledicami taborišča.
Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah, ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
5. Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju
Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju je posvečena šestim padlim gasilcem PGD Stara Loka, odkrita je bila leta 1948. Dostop do gasilskega doma po Cesti talcev.
Napis na spominski plošči:
Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju je posvečena šestim padlim gasilcem PGD Stara Loka, odkrita je bila leta 1948. Dostop do gasilskega doma po Cesti talcev.
Napis na spominski plošči:
1941 1945
V SPOMIN PADLIM GASILCEM
PINTAR FRANC ROJ. 1915 PADEL 1943
ŠINK JANKO ̎ 1923 ̎ 1944
GABER JAKOB ̎ 1901 ̎ 1944
HAFNER FRANC ̎ 1884 ̎ 1944
HAFNER FRANC ̎ 1905 ̎ 1944
JUGOVIC FRANC ̎ 1906 ̎ 1945
SLAVA JIM
PGD STARA LOKA
V SPOMIN PADLIM GASILCEM
PINTAR FRANC ROJ. 1915 PADEL 1943
ŠINK JANKO ̎ 1923 ̎ 1944
GABER JAKOB ̎ 1901 ̎ 1944
HAFNER FRANC ̎ 1884 ̎ 1944
HAFNER FRANC ̎ 1905 ̎ 1944
JUGOVIC FRANC ̎ 1906 ̎ 1945
SLAVA JIM
PGD STARA LOKA
Več...
Podatki o padlih gasilcih:
Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944.
Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.
Franc Jugovic, rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.
Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915 v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil 7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu.
Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944 v Čepovanu.
Podatki o padlih gasilcih:
Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.
Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944.
Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.
Franc Jugovic, rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.
Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915 v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil 7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu.
Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944 v Čepovanu.
6. Spomenik talcem za Kamnitnikom
Spomenik za Kamnitnikom je posvečen petdesetim talcem, ki so bili ustreljeni 9. februarja 1944. Dostop do spomenika je po Cesti talcev skozi Groharjevo naselje. Prvo obeležje so postavili leta 1946, sedanji spomenik je izdelan po načrtih arhitekta Vlasta Kopača.
Napis na obelisku:
Spomenik za Kamnitnikom je posvečen petdesetim talcem, ki so bili ustreljeni 9. februarja 1944. Dostop do spomenika je po Cesti talcev skozi Groharjevo naselje. Prvo obeležje so postavili leta 1946, sedanji spomenik je izdelan po načrtih arhitekta Vlasta Kopača.
Napis na obelisku:
ZVESTI ČETI
PETDESETIH TALCEV
KI 9. 2. 1944
TU ZA NAS JE PALA
VEČNA SLAVA
IN ZAHVALA
IZ SRCA GLOBIN
PETDESETIH TALCEV
KI 9. 2. 1944
TU ZA NAS JE PALA
VEČNA SLAVA
IN ZAHVALA
IZ SRCA GLOBIN
Napis na plošči:
TU JE NEMŠKI OKUPATOR
POSTRELJAL DNE 9. 2. 1944. LETA
50 TALCEV.
SLAVA JIM!
OO ZZB NOV ŠKOFJA LOKA
POSTRELJAL DNE 9. 2. 1944. LETA
50 TALCEV.
SLAVA JIM!
OO ZZB NOV ŠKOFJA LOKA
7. februarja 1944 v večernih urah je partizanska varnostna skupina škofjeloškega območja likvidirala nemškega vojaka v Stari Loki. Nemci so blokirali vse mesto in aretirali večje število moških in žensk ter jih odpeljali v Begunje.
9. februarja so odbrane Ločane prepeljali v loško kasarno in jih priključili že prej ujetim partizanom, aktivistom in kurirjem iz loških, kranjskih in begunjskih zaporov. Tu so vsem petdesetim talcem razglasili smrtno obsodbo. Opoldne so jih v skupinah po deset postrelili za Kamnitnikom. Mrtve talce so najprej odpeljali v Staro Loko in jih razložili v cestni jarek pred hišo, kjer je bil ustreljen nemški vojak. Ločani so se od talcev poslovili s cvetjem in fotografijami. Talce so nato Nemci prepeljali v Begunje in jih pokopali v skupno grobišče.
Med ustreljenimi talci je bilo 13 Ločanov, 6 iz okolice Škofje Loke, 14 talcev je bilo iz drugih krajev sedanje upravne enote Škofja Loka in 17 iz drugih krajev Slovenije. Med talci je bilo 35 pripadnikov OF, večinoma aktivisti in obveščevalci, 9 ujetih partizanov ter 6 zajetih kurirjev relejne kurirske linije G-9 pri Merlaku v Žirovskem Vrhu.
Več...
Podatki o ustreljenih talcih 9. februarja 1944 za Kamnitnikom
Janez Bradeško, rojen 6. decembra 1891 v Zadobju, kmet, aretiran je bil februarja 1944.
Janez Bradeško, rojen 13. decembra 1919 v Zadobju, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1944.
Ludvik Cigale, rojen 18. avgusta 1922 v Novi vasi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil 23. marca 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Nande Cizej, rojen 7. julija 1907 v Grižah pri Celju, mizar, v partizane je vstopil januarja 1944, ujet je bil ob napadu na partijsko šolo v Cerknem.
Ivan Časl, rojen 21. junija 1896 v Šmartnem, nameščenec, živel v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot član KPS.
Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane je vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih.
Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran kot aktivist 8. februarja 1944.
Anton Franko, rojen 3. januarja 1881 v Gabrovem, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran kot sodelavec OF 8. februarja 1944.
Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran je bil 8. februarja 1944.
Jože Gostinčar, rojen 11. oktobra 1911 na Vinjah (Dol pri Ljubljani), kmečki delavec, aretiran je bil novembra 1943, zaprt v Begunjah.
Matija Gregorin, rojen 19. februarja 1897 v Lukovici pri Ljubljani, gostilničar v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot aktivist OF.
Franc Grošelj, rojen 10. septembra 1913 na Dobračevi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Hieronim Grošelj, rojen 12. oktobra 1926 na Dobračevi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. avgusta 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Janez Ivanež, rojen 9. julija 1917 v Gabrju pri Brusnicah, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran kot aktivist 8. februarja 1944.
Franc Jerič, rojen 19. avgusta 1906 na Štefanji Gori pri Cerkljah, posestnik, aretiran kot aktivist 23. januarja 1944.
Janez Jerič, rojen 16. marca 1912 na Štefanji Gori pri Cerkljah, posestnik, aretiran kot aktivist 23. januarja 1944.
Alojz Jerman, rojen 26. avgusta 1924 v Tržiču, mizar, v partizane je vstopil novembra 1943, ujet je bil januarja 1944 pod Storžičem.
Rudolf Juhant, rojen 12. januarja 1921 na Dobravi pri Komendi.
Jakob Jurca, rojen 27. julija 1926 v Kladju, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, ujet je bil 2. decembra 1943 kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu.
Janez Jurjevič, rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki, čevljar, aktivist OF, aretiran je bil kot aktivist 27. decembra 1943, zaprt v Begunjah.
Vincenc Justin, rojen 20. januarja 1911 v Žirovskem Vrhu, kmet, aktivist od leta 1941, aretiran je bil 2. decembra 1943 doma, kjer je delovala kurirska postaja G-9.
Anton Kavčič, rojen 29. januarja 1926 v Novi vasi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, ujet je bil 2. decembra 1943 kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu.
Peter Kavčič, rojen 29. junija 1902 v Kopačnici, živel v Stari Loki, žagar, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Mihael Knific, rojen 26. septembra 1916 na Prebačevem, čevljar, v partizane je vstopil 27. novembra 1943, ujet je bil januarja 1944 in zaprt v Begunjah.
Viktor Kocijančič, rojen 1. novembra 1901 na Studencu pri Ljubljani, zdravnik v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941.
Franc Kovačič, rojen 26. februarja 1921 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah.
Vlado Krek, rojen 27. junija 1913 v Kanalu ob Soči, mesar v Stari Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Franc Lakota, rojen 18. julija 1912 na Bledu, uradnik, aretiran 27. januarja 1944, zaprt v Begunjah.
Tomaž Levin, rojen 14. decembra 1884 na Gorah pri Idriji, delavec, aretiran 30. novembra 1943 in zaprt v Begunjah.
Franc Maček, rojen 11. novembra 1885 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, organist, aretiran novembra 1943 in zaprt v Begunjah.
Franc Maček, rojen 5. aprila 1907 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik, aretiran 13. januarja 1944, zaprt v Črnem Vrhu.
Kristijan Meglič, rojen 24. decembra 1918 v Podljubelju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, na poti je bil ujet in zaprt v Begunjah.
Josip Mrak, rojen 23. oktobra 1913 v Delnicah, tovarniški delavec, decembra 1941 vstopil v Cankarjev bataljon, sodeloval v poljanski vstaji in dražgoški bitki, leta 1944 je ponovno vstopil v partizane in bil 22. januarja 1944 ujet kot kurir Okrajnega odbora OF Poljane.
Janez Novak, rojen 29. junija 1923 V Dugi Resi (Hrvaška), tovarniški delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, ujet 28. januarja 1944 pod Storžičem in zaprt v Begunjah.
Jože Novak, rojen 17. januarja 1890 v Tržiču, tovarniški delavec, aretiran 17. januarja 1944 in zaprt v Begunjah.
Valentin Oblak, rojen 10. februarja 1886 v Škofji Loki, brivec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Janez Omejc, rojen 5. avgusta 1896 pri Sv. Ožboltu, posestnik, aretiran 8. februarja 1944 pri Sv. Andreju nad Zmincem kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Miroslav Peternel, rojen 18. julija 1922 v Javorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 1. novembra 1943, ujet je bil 3. februarja 1944 v Stražišču in zaprt v kranjskih zaporih.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Janez Prezelj, rojen 31. oktobra 1913 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Alojzij Pustavrh, rojen 9. junija 1894 na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik v Veštru, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Franc Pustavrh, rojen 11. novembra 1913 na Planini pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, kmečki delavec, aretiran 8. februarja 1944.
Mihael Rahne, rojen 29. septembra 1911 na Vinjah pri Dolskem, uslužbenec, aretiran in zaprt je bil v kamniških in begunjskih zaporih.
Ciril Strlič, rojen 4. julija 1925 na Dobračevi pri Žireh, delavec, v partizane je vstopil 2. julija 1943, ujet je bil kot kurir na postaji G-9 v Žirovskem Vrhu 2. decembra 1943.
Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Franc Tušar, rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem, kmet iz Puštala, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Janez Udovč, rojen 19. maja 1910 v Spodnji Loki pri Krašnji, aretiran, zaprt v Begunjah.
Matevž Vidmar, rojen 29. septembra 1878 v Veštru, gozdni delavec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
9. februarja so odbrane Ločane prepeljali v loško kasarno in jih priključili že prej ujetim partizanom, aktivistom in kurirjem iz loških, kranjskih in begunjskih zaporov. Tu so vsem petdesetim talcem razglasili smrtno obsodbo. Opoldne so jih v skupinah po deset postrelili za Kamnitnikom. Mrtve talce so najprej odpeljali v Staro Loko in jih razložili v cestni jarek pred hišo, kjer je bil ustreljen nemški vojak. Ločani so se od talcev poslovili s cvetjem in fotografijami. Talce so nato Nemci prepeljali v Begunje in jih pokopali v skupno grobišče.
Med ustreljenimi talci je bilo 13 Ločanov, 6 iz okolice Škofje Loke, 14 talcev je bilo iz drugih krajev sedanje upravne enote Škofja Loka in 17 iz drugih krajev Slovenije. Med talci je bilo 35 pripadnikov OF, večinoma aktivisti in obveščevalci, 9 ujetih partizanov ter 6 zajetih kurirjev relejne kurirske linije G-9 pri Merlaku v Žirovskem Vrhu.
Več...
Podatki o ustreljenih talcih 9. februarja 1944 za Kamnitnikom
Janez Bradeško, rojen 6. decembra 1891 v Zadobju, kmet, aretiran je bil februarja 1944.
Janez Bradeško, rojen 13. decembra 1919 v Zadobju, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1944.
Ludvik Cigale, rojen 18. avgusta 1922 v Novi vasi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil 23. marca 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Nande Cizej, rojen 7. julija 1907 v Grižah pri Celju, mizar, v partizane je vstopil januarja 1944, ujet je bil ob napadu na partijsko šolo v Cerknem.
Ivan Časl, rojen 21. junija 1896 v Šmartnem, nameščenec, živel v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot član KPS.
Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane je vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih.
Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran kot aktivist 8. februarja 1944.
Anton Franko, rojen 3. januarja 1881 v Gabrovem, kmečki delavec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran kot sodelavec OF 8. februarja 1944.
Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran je bil 8. februarja 1944.
Jože Gostinčar, rojen 11. oktobra 1911 na Vinjah (Dol pri Ljubljani), kmečki delavec, aretiran je bil novembra 1943, zaprt v Begunjah.
Matija Gregorin, rojen 19. februarja 1897 v Lukovici pri Ljubljani, gostilničar v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot aktivist OF.
Franc Grošelj, rojen 10. septembra 1913 na Dobračevi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Hieronim Grošelj, rojen 12. oktobra 1926 na Dobračevi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. avgusta 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Janez Ivanež, rojen 9. julija 1917 v Gabrju pri Brusnicah, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran kot aktivist 8. februarja 1944.
Franc Jerič, rojen 19. avgusta 1906 na Štefanji Gori pri Cerkljah, posestnik, aretiran kot aktivist 23. januarja 1944.
Janez Jerič, rojen 16. marca 1912 na Štefanji Gori pri Cerkljah, posestnik, aretiran kot aktivist 23. januarja 1944.
Alojz Jerman, rojen 26. avgusta 1924 v Tržiču, mizar, v partizane je vstopil novembra 1943, ujet je bil januarja 1944 pod Storžičem.
Rudolf Juhant, rojen 12. januarja 1921 na Dobravi pri Komendi.
Jakob Jurca, rojen 27. julija 1926 v Kladju, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, ujet je bil 2. decembra 1943 kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu.
Janez Jurjevič, rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki, čevljar, aktivist OF, aretiran je bil kot aktivist 27. decembra 1943, zaprt v Begunjah.
Vincenc Justin, rojen 20. januarja 1911 v Žirovskem Vrhu, kmet, aktivist od leta 1941, aretiran je bil 2. decembra 1943 doma, kjer je delovala kurirska postaja G-9.
Anton Kavčič, rojen 29. januarja 1926 v Novi vasi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, ujet je bil 2. decembra 1943 kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu.
Peter Kavčič, rojen 29. junija 1902 v Kopačnici, živel v Stari Loki, žagar, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Mihael Knific, rojen 26. septembra 1916 na Prebačevem, čevljar, v partizane je vstopil 27. novembra 1943, ujet je bil januarja 1944 in zaprt v Begunjah.
Viktor Kocijančič, rojen 1. novembra 1901 na Studencu pri Ljubljani, zdravnik v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941.
Franc Kovačič, rojen 26. februarja 1921 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša, živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in zaprt v Begunjah.
Vlado Krek, rojen 27. junija 1913 v Kanalu ob Soči, mesar v Stari Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Franc Lakota, rojen 18. julija 1912 na Bledu, uradnik, aretiran 27. januarja 1944, zaprt v Begunjah.
Tomaž Levin, rojen 14. decembra 1884 na Gorah pri Idriji, delavec, aretiran 30. novembra 1943 in zaprt v Begunjah.
Franc Maček, rojen 11. novembra 1885 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, organist, aretiran novembra 1943 in zaprt v Begunjah.
Franc Maček, rojen 5. aprila 1907 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik, aretiran 13. januarja 1944, zaprt v Črnem Vrhu.
Kristijan Meglič, rojen 24. decembra 1918 v Podljubelju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, na poti je bil ujet in zaprt v Begunjah.
Josip Mrak, rojen 23. oktobra 1913 v Delnicah, tovarniški delavec, decembra 1941 vstopil v Cankarjev bataljon, sodeloval v poljanski vstaji in dražgoški bitki, leta 1944 je ponovno vstopil v partizane in bil 22. januarja 1944 ujet kot kurir Okrajnega odbora OF Poljane.
Janez Novak, rojen 29. junija 1923 V Dugi Resi (Hrvaška), tovarniški delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, ujet 28. januarja 1944 pod Storžičem in zaprt v Begunjah.
Jože Novak, rojen 17. januarja 1890 v Tržiču, tovarniški delavec, aretiran 17. januarja 1944 in zaprt v Begunjah.
Valentin Oblak, rojen 10. februarja 1886 v Škofji Loki, brivec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Janez Omejc, rojen 5. avgusta 1896 pri Sv. Ožboltu, posestnik, aretiran 8. februarja 1944 pri Sv. Andreju nad Zmincem kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Miroslav Peternel, rojen 18. julija 1922 v Javorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 1. novembra 1943, ujet je bil 3. februarja 1944 v Stražišču in zaprt v kranjskih zaporih.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Janez Prezelj, rojen 31. oktobra 1913 pri Sv. Andreju, kmečki delavec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Alojzij Pustavrh, rojen 9. junija 1894 na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, posestnik v Veštru, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Franc Pustavrh, rojen 11. novembra 1913 na Planini pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, kmečki delavec, aretiran 8. februarja 1944.
Mihael Rahne, rojen 29. septembra 1911 na Vinjah pri Dolskem, uslužbenec, aretiran in zaprt je bil v kamniških in begunjskih zaporih.
Ciril Strlič, rojen 4. julija 1925 na Dobračevi pri Žireh, delavec, v partizane je vstopil 2. julija 1943, ujet je bil kot kurir na postaji G-9 v Žirovskem Vrhu 2. decembra 1943.
Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Franc Tušar, rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem, kmet iz Puštala, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
Janez Udovč, rojen 19. maja 1910 v Spodnji Loki pri Krašnji, aretiran, zaprt v Begunjah.
Matevž Vidmar, rojen 29. septembra 1878 v Veštru, gozdni delavec, aretiran 8. februarja 1944 kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja.
7. Spominska plošča na Sokolskem domu
Spominska plošča na Sokolskem domu na Mestnem trgu je posvečena telovadcem loških telovadnih društev Sokol in Orel, padlih v narodnoosvobodilni vojni. Ploščo so odkrili leta 1955.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Sokolskem domu na Mestnem trgu je posvečena telovadcem loških telovadnih društev Sokol in Orel, padlih v narodnoosvobodilni vojni. Ploščo so odkrili leta 1955.
Napis na plošči:
PADLIM TELOVADCEM – BORCEM NOB 1941 – 1945
BLAZNIK NIKO BOZOVIČAR RADO
ERZNOŽNIK PAVEL ERŽEN PAVEL
HORVAT DUŠAN GRUNTNER VILKO GUZELJ JANEZ
JAMNIK PAVEL KAVČIČ JOŽE
KORBIČ FRANC KAVČIČ PETER
KRMELJ JOŽE KRMELJ FRANC LEBEN ANA
MIHELIČ ADOLF OBLAK ANDREJ PAVLUS LEOPOLD
PAVLUS STANE PEVC TONE
POLJANEC PETER PIRC FRANC
POTOČNIK BOJAN POTOČNIK MARJANCA
RAJH DRAGO ŠINKOVEC KAREL ŠINK BORUT
VRANIČAR IVO
TVD PARTIZAN ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1955
BLAZNIK NIKO BOZOVIČAR RADO
ERZNOŽNIK PAVEL ERŽEN PAVEL
HORVAT DUŠAN GRUNTNER VILKO GUZELJ JANEZ
JAMNIK PAVEL KAVČIČ JOŽE
KORBIČ FRANC KAVČIČ PETER
KRMELJ JOŽE KRMELJ FRANC LEBEN ANA
MIHELIČ ADOLF OBLAK ANDREJ PAVLUS LEOPOLD
PAVLUS STANE PEVC TONE
POLJANEC PETER PIRC FRANC
POTOČNIK BOJAN POTOČNIK MARJANCA
RAJH DRAGO ŠINKOVEC KAREL ŠINK BORUT
VRANIČAR IVO
TVD PARTIZAN ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1955
Več...
Podatki o padlih telovadcih:
Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu 3. avgusta 1943, ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945.
Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942.
Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau.
Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.
Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in ustreljen naslednji dan kot talec za Kamnitnikom.
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Franc Korbič, rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944 na Štajerskem.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944.
Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami.
Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki, mlekarski delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.
Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943 v Rakitnici pri Ribnici.
Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta 1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade.
Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944.
Drago Rajh, rojen leta 1919 v Ljutomeru, trgovec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 18. januarja 1944 na Olševku pri Kranju.
Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu.
Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen.
Podatki o padlih telovadcih:
Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu 3. avgusta 1943, ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945.
Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942.
Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau.
Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.
Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in ustreljen naslednji dan kot talec za Kamnitnikom.
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Franc Korbič, rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944 na Štajerskem.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944.
Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami.
Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki, mlekarski delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori.
Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943 v Rakitnici pri Ribnici.
Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta 1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade.
Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944.
Drago Rajh, rojen leta 1919 v Ljutomeru, trgovec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 18. januarja 1944 na Olševku pri Kranju.
Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu.
Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen.
8. Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka
Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2, je posvečena spominu na osvoboditev škofjeloških aktivistov iz gestapovskih zaporov 21. decembra 1941. Ploščo so odkrili leta 1953.
Napis na plošči:
Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2, je posvečena spominu na osvoboditev škofjeloških aktivistov iz gestapovskih zaporov 21. decembra 1941. Ploščo so odkrili leta 1953.
Napis na plošči:
IZ GESTAPOVSKIH ZAPOROV
KI SO BILI V TEJ STAVBI
SO PARTIZANSKI BORCI
DNE 21. 12. 1941 OSVOBODILI
ZAPRTE ŠKOFJELOŠKE
AKTIVISTE
ZB Škofje Loke ob prvem
občinskem prazniku 18. dec. 1953
KI SO BILI V TEJ STAVBI
SO PARTIZANSKI BORCI
DNE 21. 12. 1941 OSVOBODILI
ZAPRTE ŠKOFJELOŠKE
AKTIVISTE
ZB Škofje Loke ob prvem
občinskem prazniku 18. dec. 1953
Loški gestapovski zapori, ki so bili v prostorih današnje Upravne enote Škofja Loka, so bili v dneh okupacije mučilnica mnogih loških aktivistov OF in zavednih ljudi. Tu so aretirance zasliševali, mučili in mnoge pošiljali naprej v begunjske zapore. Štab Cankarjevega bataljona se je pri Presečniku na Sv. Ožboltu odločil, da reši zapornike kljub močni nemški postojanki v mestu.
21. decembra 1941 so trije borci vdrli v loške zapore. Lojze Pečnik in Franc Štular v uniformah nemških žandarjev ter Jaka Božnar kot aretirani tihotapec so z zvijačo omogočili zapornikom pot v svobodo. Priložnost sta izkoristila le brata Jože in France Kavčič.
Akcijo so partizani izvedli s pomočjo loških skojevcev, po uspešni akciji je v decembru 1941 je odšlo 17 Ločanov v Cankarjev bataljon.
21. decembra 1941 so trije borci vdrli v loške zapore. Lojze Pečnik in Franc Štular v uniformah nemških žandarjev ter Jaka Božnar kot aretirani tihotapec so z zvijačo omogočili zapornikom pot v svobodo. Priložnost sta izkoristila le brata Jože in France Kavčič.
Akcijo so partizani izvedli s pomočjo loških skojevcev, po uspešni akciji je v decembru 1941 je odšlo 17 Ločanov v Cankarjev bataljon.
9. Spominska plošča na Kavčičevi hiši
Spominska plošča na stanovanjski hiši Kavčičevih na Studencu je posvečena ustanovnemu sestanku Osvobodilne fronte za Škofjo Loko in okolico, ki je bil 20. julija 1941 v gostilni, ki je takrat stala na tem mestu. Ploščo so odkrili leta 1953.
Napis na plošči:
Spominska plošča na stanovanjski hiši Kavčičevih na Studencu je posvečena ustanovnemu sestanku Osvobodilne fronte za Škofjo Loko in okolico, ki je bil 20. julija 1941 v gostilni, ki je takrat stala na tem mestu. Ploščo so odkrili leta 1953.
Napis na plošči:
DNE 27. JULIJA 1941
JE BIL V TEJ HIŠI
USTANOVNI SESTANEK
OSVOBODILNE FRONTE
ZA ŠKOFJO LOKO
IN OKOLICO
JE BIL V TEJ HIŠI
USTANOVNI SESTANEK
OSVOBODILNE FRONTE
ZA ŠKOFJO LOKO
IN OKOLICO
Na pobudo CK KPS so se 27. aprila 1941 zbrali v Ljubljani zastopniki komunistične partije, krščanskih socialistov, demokratičnega krila Sokola in kulturnih delavcev ter ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Po ustanovnem sestanku so aktivisti OF začeli po vsej Sloveniji zbirati in povezovati pristaše fronte, organizirati sestanke in konference ter razvijati osvobodilno organizacijo po mestih in vaseh.
Mržnja proti okupatorju in program, ki ga je izdelala celica partijske organizacije pri Francu Pfajfarju, sta ustvarila pogoje za ustanovitev odbora OF tudi za Škofjo Loko in njeno okolico. Ustanovni sestanek je bil 20. julija 1941 v gostilni pri Kavčičevih na Studencu. Sestanka, ki ga je vodil Lojze Kebe, inštruktor CK KPS in organizator odborov OF pri Pokrajinskem komiteju KPS za Gorenjsko, so se udeležili predstavniki komunistične partije, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola, predstavnika klerikalcev pa sta bila navzoča na drugem sestanku. V odbor so bili izvoljeni Jaka Pintar, Justin Dolinar, Tone Fojkar, Pavle in Jože Kavčič, Ivo Vraničar, naslednji mesec pa sta bila v odbor pritegnjena še Draguša Potočnik in Tine Kalan.
Mržnja proti okupatorju in program, ki ga je izdelala celica partijske organizacije pri Francu Pfajfarju, sta ustvarila pogoje za ustanovitev odbora OF tudi za Škofjo Loko in njeno okolico. Ustanovni sestanek je bil 20. julija 1941 v gostilni pri Kavčičevih na Studencu. Sestanka, ki ga je vodil Lojze Kebe, inštruktor CK KPS in organizator odborov OF pri Pokrajinskem komiteju KPS za Gorenjsko, so se udeležili predstavniki komunistične partije, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola, predstavnika klerikalcev pa sta bila navzoča na drugem sestanku. V odbor so bili izvoljeni Jaka Pintar, Justin Dolinar, Tone Fojkar, Pavle in Jože Kavčič, Ivo Vraničar, naslednji mesec pa sta bila v odbor pritegnjena še Draguša Potočnik in Tine Kalan.
10. Spominska plošča na gasilskem domu na Studencu
Spominska plošča na gasilskem domu na Studencu je posvečena desetim članom PGD Škofja Loka, padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. Odkrili so jo leta 1951.
Napis na plošči:
Spominska plošča na gasilskem domu na Studencu je posvečena desetim članom PGD Škofja Loka, padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. Odkrili so jo leta 1951.
Napis na plošči:
1941 1945
V SPOMIN GASILCEM
ŽRTVAM
FAŠISTIČNEGA TERORJA
BOZOVIČAR RADO
DEMŠAR ANTON
GRUDEN ANTON
GUZELJ JANEZ
JAMNIK PAVEL
KRMELJ FRANC
KRMELJ JOŽE
KAVČIČ JOŽE
KAVČIČ PETER
PIRC FRANC
PGD ŠK. LOKA
V SPOMIN GASILCEM
ŽRTVAM
FAŠISTIČNEGA TERORJA
BOZOVIČAR RADO
DEMŠAR ANTON
GRUDEN ANTON
GUZELJ JANEZ
JAMNIK PAVEL
KRMELJ FRANC
KRMELJ JOŽE
KAVČIČ JOŽE
KAVČIČ PETER
PIRC FRANC
PGD ŠK. LOKA
Več...
Podatki o padlih gasilcih:
Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945.
Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942.
Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori.
Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Podatki o padlih gasilcih:
Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945.
Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942.
Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori.
Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.
Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
11. Spominska plošča na Primoževi žagi
Spominska plošča na stavbi nekdanje Primoževe žage na Studencu je posvečena delovanju škofjeloške tehnike v letu 1943. Odkrili so jo leta 1953, stavba stoji za loško srednjeveško kaščo.
Napis na plošči:
Spominska plošča na stavbi nekdanje Primoževe žage na Studencu je posvečena delovanju škofjeloške tehnike v letu 1943. Odkrili so jo leta 1953, stavba stoji za loško srednjeveško kaščo.
Napis na plošči:
Z POŽRTVOVALNOSTJO
NAŠIH NAJBOLJŠIH
SE JE NA TEM MESTU USTANOVILA
PRVA ŠKOFJELOŠKA TEHNIKA
LETA 1943
NAŠIH NAJBOLJŠIH
SE JE NA TEM MESTU USTANOVILA
PRVA ŠKOFJELOŠKA TEHNIKA
LETA 1943
Prva partizanska literatura, obvestila in propagandni material so na škofjeloško območje prihajali iz Ljubljanske pokrajine prek Polhograjskih Dolomitov. Ker je bila ta pot zelo nevarna in pozimi neprehodna, so že od leta 1942, zlasti pa v letu 1943, začeli graditi in ustanavljati ciklostilne tehnike po vsej Gorenjski.
Prvo ciklostilno tehniko v Škofji Loki je organiziral Niko Kavčič - Gorazd v sporazumu s sekretarjem Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Maksom Krmeljem - Matijo ter sekretarjem Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka Jožetom Kavčičem - Jernačem na Primoževi žagi na Studencu ob Selški Sori. Tehnika je pričela z delom 27. aprila 1943, v njej je v težkih pogojih delal loški rojak Miloš Ziherl - Prešeren. Neumorno je pisal in razmnoževal razno partizansko literaturo, radijska poročila, razglase, propagandne lističe, gorenjsko izdajo revije Mladina, proglase slovenskemu narodu, partizanske pesmi, okrožnice, obvestila in mnoge druge oblike propagandnega materiala.
Škofjeloška tehnika na Primoževi žagi je prenehala delati 8. septembra 1943, njeno delo pa so prevzele druge tehnike.
p>Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Prvo ciklostilno tehniko v Škofji Loki je organiziral Niko Kavčič - Gorazd v sporazumu s sekretarjem Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Maksom Krmeljem - Matijo ter sekretarjem Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka Jožetom Kavčičem - Jernačem na Primoževi žagi na Studencu ob Selški Sori. Tehnika je pričela z delom 27. aprila 1943, v njej je v težkih pogojih delal loški rojak Miloš Ziherl - Prešeren. Neumorno je pisal in razmnoževal razno partizansko literaturo, radijska poročila, razglase, propagandne lističe, gorenjsko izdajo revije Mladina, proglase slovenskemu narodu, partizanske pesmi, okrožnice, obvestila in mnoge druge oblike propagandnega materiala.
Škofjeloška tehnika na Primoževi žagi je prenehala delati 8. septembra 1943, njeno delo pa so prevzele druge tehnike.
p>Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Jože Kavčič, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, ključavničar, v partizane je vstopil 23. decembra 1941, padel je pri Blagovici 15. januarja 1945 kot sekretar Okrožnega odbora OF Kamnik.
Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.
Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču.
Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
12. Spominska plošča na tovarni klobukov
Spominska plošča pri vhodu v Tovarno klobukov Šešir Škofja Loka na Spodnjem trgu je posvečena delavcem in uslužbencem te tovarne, padlim kot žrtve fašističnega nasilja, ploščo so odkrili leta 1946.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri vhodu v Tovarno klobukov Šešir Škofja Loka na Spodnjem trgu je posvečena delavcem in uslužbencem te tovarne, padlim kot žrtve fašističnega nasilja, ploščo so odkrili leta 1946.
Napis na plošči:
ZA SVOBODO
SO DALI ŽIVLJENJE
MAČEK FRANC
* 10. 4. 1918 + 24. 12. 1941
FOJKAR ANTON
*18. 10. 1908 + 31. 3. 1942
SLUGA ADOLF
* 17. 6. 1915 + 12. 1943
PIRC FRANC
*11. 1. 1901 + 9. 2. 1944
ZORMAN SLAVKA
* 13. 5. 1919 + 5. 5. 1944
MARTELAK JANEZ
*26. 12. 1896 + 28. 2. 1945
GUZELJ VIKTOR
* 20. 12. 1905 + 12. 3. 1945
SEVER VALENTIN
* 14. 2. 1903 + 18. 3. 1945
PODRUŽNICA E S Z D N
ŠKOFJA LOKA
SO DALI ŽIVLJENJE
MAČEK FRANC
* 10. 4. 1918 + 24. 12. 1941
FOJKAR ANTON
*18. 10. 1908 + 31. 3. 1942
SLUGA ADOLF
* 17. 6. 1915 + 12. 1943
PIRC FRANC
*11. 1. 1901 + 9. 2. 1944
ZORMAN SLAVKA
* 13. 5. 1919 + 5. 5. 1944
MARTELAK JANEZ
*26. 12. 1896 + 28. 2. 1945
GUZELJ VIKTOR
* 20. 12. 1905 + 12. 3. 1945
SEVER VALENTIN
* 14. 2. 1903 + 18. 3. 1945
PODRUŽNICA E S Z D N
ŠKOFJA LOKA
Več...
Podatki o padlih:
Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec, aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen.
Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, borec Cankarjevega bataljona od 18. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.
Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, delavec, aretiran je bil 9. februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec, aretiran je bil 24. novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945.
Adolf Sluga, rojen 17. junija 1915, umrl je 12. septembra 1943.
Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2. marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.
Podatki o padlih:
Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec, aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen.
Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, borec Cankarjevega bataljona od 18. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem.
Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, delavec, aretiran je bil 9. februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu.
Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom.
Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec, aretiran je bil 24. novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945.
Adolf Sluga, rojen 17. junija 1915, umrl je 12. septembra 1943.
Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2. marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.
13. Spominska plošča na Demšarjevi hiši
Spominska plošča na Demšarjevi hiši na Demšarjevi cesti je posvečena padlemu Antonu Demšarju, prvemu aktivnemu borcu iz Škofje Loke. Ploščo so odkrili leta 1953. Plošča ni vidna, ker je pokrita z novo fasadno oblogo.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Demšarjevi hiši na Demšarjevi cesti je posvečena padlemu Antonu Demšarju, prvemu aktivnemu borcu iz Škofje Loke. Ploščo so odkrili leta 1953. Plošča ni vidna, ker je pokrita z novo fasadno oblogo.
Napis na plošči:
OD TUKAJ JE 6. XII. 1941 ODŠEL
TOV. DEMŠAR ANTON
KOT PRVI AKTIVNI BOREC
IZ ŠK. LOKE V PARTIZANE
Odb. ZB – Šk. Loka
TOV. DEMŠAR ANTON
KOT PRVI AKTIVNI BOREC
IZ ŠK. LOKE V PARTIZANE
Odb. ZB – Šk. Loka
Anton Demšar se je rodil 21. maja 1907 v Jazbinah pri Malenskem Vrhu. V Škofji Loki se je izučil ključavničarstva, pri obrtniku Oblaku tudi tesarstva. Tu je bil zaposlen do odhoda v partizane 6. decembra 1941. Sodeloval je pri vseh sabotažnih akcijah Cankarjevega bataljona v Praprotnem, v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Po dražgoški bitki je postal intendant v Loški četi.
7. februarja 1942 se je odpravil s komandirjem Loške čete Jakom Bernardom prek Sopotnice v Selško dolino na sestanek z aktivisti iz te doline. 8. februarja so ju pri Oblakovih na Stirpniku presenetili Nemci. Skušala sta se prebiti iz obkoljene kmetije, vendar je bil Demšar smrtno zadet, Jaka Bernard pa hudo ranjen in si je sam vzel življenje. Anton Demšar je zgorel v požgani domačiji.
7. februarja 1942 se je odpravil s komandirjem Loške čete Jakom Bernardom prek Sopotnice v Selško dolino na sestanek z aktivisti iz te doline. 8. februarja so ju pri Oblakovih na Stirpniku presenetili Nemci. Skušala sta se prebiti iz obkoljene kmetije, vendar je bil Demšar smrtno zadet, Jaka Bernard pa hudo ranjen in si je sam vzel življenje. Anton Demšar je zgorel v požgani domačiji.
14. Spominska plošča na Pfajfarjevi hiši
Spominska plošča na Pfajfarjevi hiši na Stari cesti je posvečena predvojnemu delovanju komunistične partije v Škofji Loki. Plošča na hiši poleg zdravstvenega doma v Škofji Loki je bila odkrita leta 1953.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Pfajfarjevi hiši na Stari cesti je posvečena predvojnemu delovanju komunistične partije v Škofji Loki. Plošča na hiši poleg zdravstvenega doma v Škofji Loki je bila odkrita leta 1953.
Napis na plošči:
NA TEM MESTU JE BIL ZAČETEK
IN ORGANIZACIJSKO JEDRO DELA
KOMUNISTIČNE PARTIJE PRI
RAZVIJANJU LJUDSKE VSTAJE
IN ORGANIZACIJSKO JEDRO DELA
KOMUNISTIČNE PARTIJE PRI
RAZVIJANJU LJUDSKE VSTAJE
Prva osnovna partijska organizacija v Škofji Loki je bila ustanovljena leta 1938 pri Pfajfarjevih na Stari cesti. Sestavljali so jo predvsem industrijski in obrtniški delavci. Sekretar partijske organizacije je bil Franc Pfajfar, člani celice so bili še Ivan Gaber, Jaka Pintar, Anton Gruden in Albin Štrus. Odločilnega pomena za razvoj komunistične partije v Škofji Loki so bili številni obiski vodilnih partijskih funkcionarjev, ki so dajali navodila in pomagali pri delu. Kot ilegalci so v Škofji Loki delali Boris in Bojan Kraigher, Ivan Bratko, Boris Ziherl in Franc Leskošek.
Ob nemški okupaciji so loški komunisti začeli pripravljati ljudsko vstajo in oborožen odpor ter pripravljali ustanovitev odbora OF za Škofjo Loko in okolico. Skozi Pfajfarjevo hišo so vodile organizacijske poti iz Ljubljane in Gorenjske naprej v loško zaledje, tu so potekali sestanki ilegalcev in aktivistov ter organizatorjev prvih sabotažnih akcij v Škofji Loki in okolici.
Več...
Franc Pfajfar, rojen 7. februarja 1894, krojač, že pred 1. svetovno vojno je bil socialist, kot ujetnik na ruski fronti se je navzel idej oktobrske revolucije. Te ideje je prenašal na ostale člane prve partijske celice v Škofji Loki. Nemci so ga po bojih v Dražgošah v množičnih aretacijah zaprli v begunjske zapore. Junaško je prenašal vsa zaslišanja in mučenja ter bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Dragi pri Begunjah.
Ob nemški okupaciji so loški komunisti začeli pripravljati ljudsko vstajo in oborožen odpor ter pripravljali ustanovitev odbora OF za Škofjo Loko in okolico. Skozi Pfajfarjevo hišo so vodile organizacijske poti iz Ljubljane in Gorenjske naprej v loško zaledje, tu so potekali sestanki ilegalcev in aktivistov ter organizatorjev prvih sabotažnih akcij v Škofji Loki in okolici.
Več...
Franc Pfajfar, rojen 7. februarja 1894, krojač, že pred 1. svetovno vojno je bil socialist, kot ujetnik na ruski fronti se je navzel idej oktobrske revolucije. Te ideje je prenašal na ostale člane prve partijske celice v Škofji Loki. Nemci so ga po bojih v Dražgošah v množičnih aretacijah zaprli v begunjske zapore. Junaško je prenašal vsa zaslišanja in mučenja ter bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Dragi pri Begunjah.
15. Spominska plošča na upravni zgradbi Jelovice
Spominska plošča na upravni zgradbi Lesne industrije Jelovica na Kidričevi cesti je posvečena odhodu loških prvoborcev v partizane, odkrili so jo leta 1953. Zgradba je v bližini Železniške postaje Škofja Loka.
Napis na plošči:
Spominska plošča na upravni zgradbi Lesne industrije Jelovica na Kidričevi cesti je posvečena odhodu loških prvoborcev v partizane, odkrili so jo leta 1953. Zgradba je v bližini Železniške postaje Škofja Loka.
Napis na plošči:
IZ TEGA KRAJA SO NA PREDVEČER
18. DECEMBRA 1941 ODŠLI V NOV
PRVI BORCI IN ORGANIZATORJI
LJUDSKE VSTAJE
ZB Škofje Loke ob prvem
občinskem prazniku 18. dec. 1953
18. DECEMBRA 1941 ODŠLI V NOV
PRVI BORCI IN ORGANIZATORJI
LJUDSKE VSTAJE
ZB Škofje Loke ob prvem
občinskem prazniku 18. dec. 1953
Nekaj let pred 2. svetovno vojno je štab za utrditev jugoslovansko-italijanske meje zgradil vojaško bazo pri železniški postaji na Trati, v kateri je bilo skladišče raznega gradbenega materiala in orožja. To bazo je okupator takoj uporabil kot skladišče orožja in streliva ter kot delavnice za popravljanje zaplenjenega starojugoslovanskega orožja.
Na pobudo Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča so začeli loški aktivisti iz te baze skrivoma odnašati orožje in vojaško opremo v skrivališča in bunkerje. V vojaški bazi sta odnašanje orožja omogočila puškarja in aktivista OF Drago Vraničar in Vinko Majcen, drugi loški aktivisti pa so ga v vrečah odnašali v bunker na Suhi in v podzemno jamo na Stenu. Od tu so ga odnašali borci Cankarjevega bataljona.
Po dogovoru s štabom Cankarjevega bataljona je pod okriljem loškega odbora OF odšlo v partizane na predvečer 18. decembra 1941 sedemnajst loških prostovoljcev.
Na pobudo Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča so začeli loški aktivisti iz te baze skrivoma odnašati orožje in vojaško opremo v skrivališča in bunkerje. V vojaški bazi sta odnašanje orožja omogočila puškarja in aktivista OF Drago Vraničar in Vinko Majcen, drugi loški aktivisti pa so ga v vrečah odnašali v bunker na Suhi in v podzemno jamo na Stenu. Od tu so ga odnašali borci Cankarjevega bataljona.
Po dogovoru s štabom Cankarjevega bataljona je pod okriljem loškega odbora OF odšlo v partizane na predvečer 18. decembra 1941 sedemnajst loških prostovoljcev.
16. Spominska plošča na upravni zgradbi Gorenjske predilnice
Spominska plošča na upravni stavbi Gorenjske predilnice na Kidričevi cesti je posvečena padlemu borcu Gorenjskega odreda Edvardu Jerančiču. Odkrili so jo leta 1983.
Napis na plošči:
Spominska plošča na upravni stavbi Gorenjske predilnice na Kidričevi cesti je posvečena padlemu borcu Gorenjskega odreda Edvardu Jerančiču. Odkrili so jo leta 1983.
Napis na plošči:
NA TEM MESTU JE PADEL 6. 4. 1944
EDVARD JERANČIČ
ROJEN 12.3. 1918 V ZDA
SLAVA MU!
ZZB NOV TRATA
EDVARD JERANČIČ
ROJEN 12.3. 1918 V ZDA
SLAVA MU!
ZZB NOV TRATA
6. aprila 1944 je 1. četa 1. bataljona Gorenjskega odreda izvedla rekvizicijo v Gorenjski predilnici na Trati. Partizane, ki so odnašali bale blaga proti Traškemu grabnu, so na bližnji železniški postaji opazili železničarji in javili nemški posadki. V spopadu je padel borec Edvard Jerančič.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Edvard Jerančič, rojen 12. marca 1918 v Clevelandu (Ohio, ZDA), leta 1924 se je s starši vrnil v domovino. Naselili so se v Vižmarjih pri Ljubljani. Najprej se je izučil za avtomehanika, ob delu se je izšolal za strojnega tehnika. Ob okupaciji je prišel v nemško ujetništvo in bil mobiliziran v nemško vojsko. Marca 1944 je prišel domov na dopust in se 6. aprila 1944 vključil v 1. četo 1. bataljona Gorenjskega odreda. Kot prostovoljec se je javil na rekvizicijo v Gorenjski predilnici in padel že prvega dne partizanstva.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Edvard Jerančič, rojen 12. marca 1918 v Clevelandu (Ohio, ZDA), leta 1924 se je s starši vrnil v domovino. Naselili so se v Vižmarjih pri Ljubljani. Najprej se je izučil za avtomehanika, ob delu se je izšolal za strojnega tehnika. Ob okupaciji je prišel v nemško ujetništvo in bil mobiliziran v nemško vojsko. Marca 1944 je prišel domov na dopust in se 6. aprila 1944 vključil v 1. četo 1. bataljona Gorenjskega odreda. Kot prostovoljec se je javil na rekvizicijo v Gorenjski predilnici in padel že prvega dne partizanstva.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem