s e l c a
1. Spominski kamen na pokopališču
Spominski kamen na pokopališču v Selcih je posvečen Ruparjevim in padlima borcema Prešernove brigade. Odkrili so ga leta 1970, pokopališče je na začetku naselja.
Napis na obeležju:
Spominski kamen na pokopališču v Selcih je posvečen Ruparjevim in padlima borcema Prešernove brigade. Odkrili so ga leta 1970, pokopališče je na začetku naselja.
Napis na obeležju:
TU SO NAŠLI SVOJ
ZADNJI DOM BORCI
RUTAR PETER
NANDEK ELZA
VUKASAVLJEVIĆ LAZO
ZUPANC JOŽE
ZB SELCA
ZADNJI DOM BORCI
RUTAR PETER
NANDEK ELZA
VUKASAVLJEVIĆ LAZO
ZUPANC JOŽE
ZB SELCA
Peter Rupar in Elza Pohl sta s tremi otroki prišla spomladi 1944 iz Maribora na Petrov dom pri Kvedru v Spodnji Luši, da bi v domačem okolju našli zatočišče pred vojno vihro. 6. junija 1944 se je mimo hiše proti Rantovšam pomikala nemška patrulja. Kljub sosedovemu svarilu, naj ne zapuščata hiše, dokler ne gre patrulja mimo, sta Peter in Elza zapustila hišo, za njima je stekel še otrok Nandek. Patrulja je na njih streljala in jih smrtno zadela.
Več...
Podatki o padlih:
Ferdinand (Nandek) Poličer, rojen 8. maja 1931 na Primskovem pri Kranju, sin Petra Ruparja in Marije Poličer.
Peter Rupar ( ne Rutar ), rojen 9. junija 1899 na Jesenicah, sin Ivana Ruparja iz Spodnje Luše in Marije, rojene Potočnik, s Stirpnika.
Elza Pohl, rojena 4. septembra 1910 v Ljubljani, hči Ernesta Pohla in Leopoldine, rojene Ambrož.
Lazo Vukasavljević, padel je kot borec 1. bataljona Prešernove brigade ob neuspešnem napadu brigade v noči na 23. januar 1944 na Selca.
Jože Zupanc, padel je leta 1945 pri ševeljskem mostu kot borec Prešernove brigade.
Več...
Podatki o padlih:
Ferdinand (Nandek) Poličer, rojen 8. maja 1931 na Primskovem pri Kranju, sin Petra Ruparja in Marije Poličer.
Peter Rupar ( ne Rutar ), rojen 9. junija 1899 na Jesenicah, sin Ivana Ruparja iz Spodnje Luše in Marije, rojene Potočnik, s Stirpnika.
Elza Pohl, rojena 4. septembra 1910 v Ljubljani, hči Ernesta Pohla in Leopoldine, rojene Ambrož.
Lazo Vukasavljević, padel je kot borec 1. bataljona Prešernove brigade ob neuspešnem napadu brigade v noči na 23. januar 1944 na Selca.
Jože Zupanc, padel je leta 1945 pri ševeljskem mostu kot borec Prešernove brigade.
2. Spominska plošča Blažu Ostrovrharju
Spominska plošča na pokopališču v Selcih je posvečena padlemu komandantu Škofjeloškega odreda Otu Vrhuncu - Blažu Ostrovrharju, odkrili so jo leta 1973. Pokopališče je na začetku naselja.
Napis na plošči:
Spominska plošča na pokopališču v Selcih je posvečena padlemu komandantu Škofjeloškega odreda Otu Vrhuncu - Blažu Ostrovrharju, odkrili so jo leta 1973. Pokopališče je na začetku naselja.
Napis na plošči:
VRHUNČEVI
MARIJA
* 3. 2. 1888 + 8. 3. 1932
OTO – BLAŽ
KAPETAN
* 10. 2. 1915 PADEL 5. 4. 1945
NAJ GRUDA TI BO LAHKA NAŠA
NAJ ŠUM DOBRAVE TI RAZGLAŠA,
DA ZEMLJA KI SI ZANJO DAL ŽIVLJENJE
PONOSNO JE PREMAGALA TRPLJENJE.
MARIJA
* 3. 2. 1888 + 8. 3. 1932
OTO – BLAŽ
KAPETAN
* 10. 2. 1915 PADEL 5. 4. 1945
NAJ GRUDA TI BO LAHKA NAŠA
NAJ ŠUM DOBRAVE TI RAZGLAŠA,
DA ZEMLJA KI SI ZANJO DAL ŽIVLJENJE
PONOSNO JE PREMAGALA TRPLJENJE.
Oto Vrhunec, s partizanskim imenom Blaž Ostrovrhar, je bil rojen 10. februarja 1915 v Selcih. Po poklicu je bil ključavničar, najprej je delal v papirnici v Goričanah pri Medvodah, nato na Vidmu pri Krškem, ob okupaciji pa v Kranju. Tu se je takoj priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Februarja 1943 je vstopil v Gorenjski odred, kmalu je postal komandir 1. čete Jelovškega bataljona, julija 1943 je postal komandant 3. bataljona Prešernove brigade, septembra 1943 namestnik komandanta Vojkove brigade in nato njen komandant; zatem je bil premeščen za načelnika štaba Gradnikove brigade. 1. septembra 1944 je postal komandant Škofjeloškega odreda, 5. aprila 1945 je bil hudo ranjen ob napadu domobranske patrulje nad Topoljami pri Selcih in si je sam vzel življenje.
Oto Vrhunec je bil znan kot dober komandant, partizanski pesnik in recitator.
Oto Vrhunec je bil znan kot dober komandant, partizanski pesnik in recitator.
3. Spominska plošča na gasilskem domu
Spominska plošča na gasilskem domu je posvečena padlima gasilcema, Janezu Lotriču in Francu Lebnu iz Selc.
Napis na plošči:
Spominska plošča na gasilskem domu je posvečena padlima gasilcema, Janezu Lotriču in Francu Lebnu iz Selc.
Napis na plošči:
1941 1945
V SPOMIN PADLIM
GASILCEM
LOTRIČ JANEZ
* 31. 5. 1908 PADEL 29. 1. 1944
LEBEN FRANC
* 31. 4. 1910 PADEL 24. 1. 1944
SLAVA JIM!
G.D. SELCA
V SPOMIN PADLIM
GASILCEM
LOTRIČ JANEZ
* 31. 5. 1908 PADEL 29. 1. 1944
LEBEN FRANC
* 31. 4. 1910 PADEL 24. 1. 1944
SLAVA JIM!
G.D. SELCA
Več...
Podatki o padlih borcih – gasilcih:
Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec.
Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem.
Podatki o padlih borcih – gasilcih:
Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec.
Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem.
4. Spominska plošča v osnovni šoli
Spominska plošča pri vhodu v osnovno šolo v Selcih je posvečena padlim borcem iz krajevne skupnosti Selca, odkrili so jo leta 1984. Šola stoji ob cesti Selca–Železniki.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri vhodu v osnovno šolo v Selcih je posvečena padlim borcem iz krajevne skupnosti Selca, odkrili so jo leta 1984. Šola stoji ob cesti Selca–Železniki.
Napis na plošči:
Več ...
Podatki o padlih borcih in žrtvah:
Francka Basaj, rojena 28. februarja 1921 v Selcih, kmečka delavka, v partizane je vstopila 8. avgusta 1941, padla je 27. marca 1942 nad Crngrobom.
Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Vinko Božič, rojen 15. julija 1913 v Kališah, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. marca 1945, padel je konec marca 1945 na Poreznu.
Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Anton Habjan, rojen 4. februarja 1921 v Selcih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 28. marca 1943, padel je 27. januarja 1944 v Cerknem.
Stanko Hafner, rojen 24. aprila 1925 v Selcih, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 22. julija 1943 pri Novakih na Cerkljanskem.
Stanislav Jelenc, rojen 18. aprila 1905 v Dolenji vasi, tesar, v partizane je vstopil junija 1943, podlegel je ranam 31. decembra 1943 na Jamniku.
Tone Klemenčič, rojen 10. junija 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Polhovem Gradcu, aretiran je bil 7. junija 1942, umrl je 12. junija zaradi mučenja v Polhovem Gradcu.
Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec.
Franc Lotrič, rojen 23. januarja 1914 v Kališah, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 26. februarja 1944 in še isti dan padel na Jelovici.
Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem.
Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942, padel je 3. avgusta 1943 pri Selških Lajšah.
Rafko Luznar, rojen 24. septembra 1925 v Selcih, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. aprila 1943, padel je 18. aprila 1944 na Povljah pri Trsteniku.
Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Alojz Megušar, rojen 18. junija 1913 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujeli so ga novembra 1943 in ustrelili kot talca 31. decembra 1943 v Medvodah.
Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Jakob Pfajfar, rojen 25. julija 1923 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 22. julija 1943 na Prtovču.
Jože Pfajfar, rojen 16. aprila 1922 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 16. aprila 1944 v Trbojah pri Smledniku kot komandant 1. bataljona Gorenjskega odreda (po njem imenovanega Tomažev bataljon).
Marjan Pfajfar, rojen 6. avgusta 1924 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, ujeli so ga in ustrelili kot talca 19. aprila 1943 v Begunjah.
Stanislav Podrekar, rojen 13. novembra 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Logatcu, aretiran je bil v začetku leta 1942, umrl je 12. junija 1942 v Logatcu zaradi mučenja.
Anica Potočnik, rojena 20. julija 1920 v Selcih, v partizane je vstopila oktobra 1943, umrla je 24. maja 1945 v bolnišnici v Gorici zaradi bolezni.
Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah.
Anton Rešek, rojen 1. januarja 1897 v Veštru, delavec, interniran je bil septembra 1944, ustreljen je bil ob vrnitvi iz zapora 5. maja 1945 v Veštru.
Stanko Rešek, rojen 1. januarja 1923 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 5. marca 1944 v Poljanski dolini.
Franc Rihtaršič, rojen 1. februarja 1899 v Selških Lajšah, kmet, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 25. marca 1945 v Baški grapi.
Ivan Rihtaršič, rojen 6. decembra 1924 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 12. marca 1944 na Bukovici.
Jože Rihtaršič, rojen 22. marca 1905 v Selških Lajšah, tesar, ustreljen je bil 9. januarja 1942 v Selških Lajšah.
Alojzij Šmid, rojen 21. maja 1920 v Selcih, pismonoša, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujet je bil novembra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Franc Šmid, rojen 2. oktobra 1920 v Selških Lajšah, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujet in ustreljen je bil 9. februarja 1945 v Bukovščici.
Stanislav Šmid, rojen 27. oktobra 1923 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. decembra 1941, ujet je bil 21. aprila 1942 in ustreljen kot talec 16. maja 1942 v Begunjah.
Anton Šolar, rojen 11. avgusta 1923 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 27. januarja 1943 v Dolenji vasi.
Franc Šolar, rojen 29. januarja 1925 v Kališah, sodar, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 25. januarja 1943 na Poljšici pri Podnartu.
Jožef Šolar, rojen 4. marca 1924 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je marca 1944 v Benečiji.
Vera Tavčar, rojena 12. julija 1905 v Selcih, trgovka, ustreljena je bila doma, 8. septembra 1944.
Franc Vrhunc, rojen 7. septembra 1892 v Topoljah, tesarski pomočnik, ustreljen je bil 19. aprila 1945 v Selcih.
Oto Vrhunec - Blaž Ostrovrhar), rojen 10. februarja 1915 v Selcih, ključavničar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941, v partizane je vstopil februarja 1943, v Gorenjski odred, nato je bil vojaški poveljnik v Prešernovi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi, od septembra 1944 komandant Škofjeloškega odreda, težko ranjen nad Topoljami ob napadu domobranske patrulje si je sam vzel življenje 5. aprila 1945; partizanski pesnik in deklamator.
Podatki o padlih borcih in žrtvah:
Francka Basaj, rojena 28. februarja 1921 v Selcih, kmečka delavka, v partizane je vstopila 8. avgusta 1941, padla je 27. marca 1942 nad Crngrobom.
Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Vinko Božič, rojen 15. julija 1913 v Kališah, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. marca 1945, padel je konec marca 1945 na Poreznu.
Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Anton Habjan, rojen 4. februarja 1921 v Selcih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 28. marca 1943, padel je 27. januarja 1944 v Cerknem.
Stanko Hafner, rojen 24. aprila 1925 v Selcih, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 22. julija 1943 pri Novakih na Cerkljanskem.
Stanislav Jelenc, rojen 18. aprila 1905 v Dolenji vasi, tesar, v partizane je vstopil junija 1943, podlegel je ranam 31. decembra 1943 na Jamniku.
Tone Klemenčič, rojen 10. junija 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Polhovem Gradcu, aretiran je bil 7. junija 1942, umrl je 12. junija zaradi mučenja v Polhovem Gradcu.
Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec.
Franc Lotrič, rojen 23. januarja 1914 v Kališah, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 26. februarja 1944 in še isti dan padel na Jelovici.
Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem.
Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942, padel je 3. avgusta 1943 pri Selških Lajšah.
Rafko Luznar, rojen 24. septembra 1925 v Selcih, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. aprila 1943, padel je 18. aprila 1944 na Povljah pri Trsteniku.
Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Alojz Megušar, rojen 18. junija 1913 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujeli so ga novembra 1943 in ustrelili kot talca 31. decembra 1943 v Medvodah.
Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Jakob Pfajfar, rojen 25. julija 1923 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 22. julija 1943 na Prtovču.
Jože Pfajfar, rojen 16. aprila 1922 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 16. aprila 1944 v Trbojah pri Smledniku kot komandant 1. bataljona Gorenjskega odreda (po njem imenovanega Tomažev bataljon).
Marjan Pfajfar, rojen 6. avgusta 1924 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, ujeli so ga in ustrelili kot talca 19. aprila 1943 v Begunjah.
Stanislav Podrekar, rojen 13. novembra 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Logatcu, aretiran je bil v začetku leta 1942, umrl je 12. junija 1942 v Logatcu zaradi mučenja.
Anica Potočnik, rojena 20. julija 1920 v Selcih, v partizane je vstopila oktobra 1943, umrla je 24. maja 1945 v bolnišnici v Gorici zaradi bolezni.
Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah.
Anton Rešek, rojen 1. januarja 1897 v Veštru, delavec, interniran je bil septembra 1944, ustreljen je bil ob vrnitvi iz zapora 5. maja 1945 v Veštru.
Stanko Rešek, rojen 1. januarja 1923 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 5. marca 1944 v Poljanski dolini.
Franc Rihtaršič, rojen 1. februarja 1899 v Selških Lajšah, kmet, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 25. marca 1945 v Baški grapi.
Ivan Rihtaršič, rojen 6. decembra 1924 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 12. marca 1944 na Bukovici.
Jože Rihtaršič, rojen 22. marca 1905 v Selških Lajšah, tesar, ustreljen je bil 9. januarja 1942 v Selških Lajšah.
Alojzij Šmid, rojen 21. maja 1920 v Selcih, pismonoša, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujet je bil novembra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah.
Franc Šmid, rojen 2. oktobra 1920 v Selških Lajšah, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujet in ustreljen je bil 9. februarja 1945 v Bukovščici.
Stanislav Šmid, rojen 27. oktobra 1923 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. decembra 1941, ujet je bil 21. aprila 1942 in ustreljen kot talec 16. maja 1942 v Begunjah.
Anton Šolar, rojen 11. avgusta 1923 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 27. januarja 1943 v Dolenji vasi.
Franc Šolar, rojen 29. januarja 1925 v Kališah, sodar, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 25. januarja 1943 na Poljšici pri Podnartu.
Jožef Šolar, rojen 4. marca 1924 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je marca 1944 v Benečiji.
Vera Tavčar, rojena 12. julija 1905 v Selcih, trgovka, ustreljena je bila doma, 8. septembra 1944.
Franc Vrhunc, rojen 7. septembra 1892 v Topoljah, tesarski pomočnik, ustreljen je bil 19. aprila 1945 v Selcih.
Oto Vrhunec - Blaž Ostrovrhar), rojen 10. februarja 1915 v Selcih, ključavničar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941, v partizane je vstopil februarja 1943, v Gorenjski odred, nato je bil vojaški poveljnik v Prešernovi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi, od septembra 1944 komandant Škofjeloškega odreda, težko ranjen nad Topoljami ob napadu domobranske patrulje si je sam vzel življenje 5. aprila 1945; partizanski pesnik in deklamator.
5. Spominski kamen prvima talcema
Spominski kamen nad Selci je posvečen Janezu in Štefanu Luznarju, prvima talcema v Selški dolini, obeležje so odkrili leta 1962 , postavljeno je ob cesti od Selc proti Železnikom.
Napis na obeležju:
Spominski kamen nad Selci je posvečen Janezu in Štefanu Luznarju, prvima talcema v Selški dolini, obeležje so odkrili leta 1962 , postavljeno je ob cesti od Selc proti Železnikom.
Napis na obeležju:
TU STA BILA USTRELJENA
KOT TALCA
1. 9. 1941
OČE IN SIN
JANEZ IN ŠTEFAN LUZNAR
DRAGOCENE ŽRTVE SO
NARODOVA RAST
1. 9. 1961
KOT TALCA
1. 9. 1941
OČE IN SIN
JANEZ IN ŠTEFAN LUZNAR
DRAGOCENE ŽRTVE SO
NARODOVA RAST
1. 9. 1961
Poleti 1941 so se na Jelovici že zbirali prvi partizani in se povezali s simpatizerji v Selški dolini, ki so borcem dobavljali orožje in vojaško opremo. Med simpatizerji sta bila tudi oče in sin, Janez in Štefan Luznar iz Selc. Štefan je sodeloval s Cankarjevim bataljonom že poleti 1941, ko so likvidirali župana iz Železnikov, Hornytzkega. 26. avgusta 1941 so Nemci aretirali nekaj domačinov, med njimi tudi oba Luznarjeva. 30. avgusta so po zaslišanju v škofjeloških zaporih vse izpustili, le Štefana in Janeza so 1. septembra 1941 Nemci pripeljali v Selca in ju za vaško kapelo ustrelili.
Več ...
Podatki o talcih:
Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Več ...
Podatki o talcih:
Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem