s v . b a r b a r a
1. Spominska plošča pri Jamnikovi domačiji
Spominska plošča pri nekdanji Jamnikovi domačiji je posvečena sedmim borcem Škofjeloške čete, ki so padli 11. marca 1942, ploščo so odkrili leta 1964, dostop je skozi Puštal po Hrastniški grapi.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri nekdanji Jamnikovi domačiji je posvečena sedmim borcem Škofjeloške čete, ki so padli 11. marca 1942, ploščo so odkrili leta 1964, dostop je skozi Puštal po Hrastniški grapi.
Napis na plošči:
11. III. 1942
PADLI ZA NAŠO SVOBODO
BERNIK JANEZ *
BUCIK IVAN * 27. XII. 1919
POTOČNIK BOJAN * 7. XI. 1919
SEVER MARJAN * 10. IV. 1917
PADLI ZA NAŠO SVOBODO
BERNIK JANEZ *
BUCIK IVAN * 27. XII. 1919
POTOČNIK BOJAN * 7. XI. 1919
SEVER MARJAN * 10. IV. 1917
Po bojih v Dražgošah in na Mošenjski planini je škofjeloška skupina borcev prišla na Jamnikovo domačijo pri Sv. Barbari na prezimovanje. 10. februarja 1942 se jim je pridružila še smučarska skupina prostovoljcev iz Ljubljane. Ti so pred prihodom na Gorenjsko izvedli v Ljubljanski pokrajini že nekaj drznih akcij, med drugim so minirali preserski most. 26. februarja so skupino obiskali Jože Gregorčič, Lojze Kebe in Maks Krmelj - Matija ter imeli vojaško-politični posvet. Iz prisotne skupine tridesetih borcev so formirali Škofjeloško četo s komandirjem Janezom Bernikom - Valjhunom in komisarjem Francetom Kavčičem.
Zaradi povečane aktivnosti čete, dolgega zadrževanja na istem mestu in izdaje jih je sovražnik napadel 11. marca 1942. Borci so se po načrtu umikali v dve smeri. V skupini, ki se je umikala proti jugovzhodu in vzhodu, je padlo sedem borcev. Sovražnik je požgal Jamnikovo domačijo.
Več...
Padli borci:
Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, dražgoški borec, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Janez Bernik, rojen 28. avgusta 1915 v Medvodah, tekstilni tehnik, član KPS, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot komandir Škofjeloške čete.
Ivan Bucik, rojen 25. novembra 1919 v Ljubljani, prometnik – pripravnik na železniški postaji v Škofji Loki, član KPS, v Škofjeloško četo je vstopil 7. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Franc Resnik, rojen leta 1910, knjigovez, stanoval je za Bežigradom v Ljubljani, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Marjan Sever - Nace, rojen 10. aprila 1917 v Novem mestu, absolvent elektrotehnike, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Neznani borec.
Zaradi povečane aktivnosti čete, dolgega zadrževanja na istem mestu in izdaje jih je sovražnik napadel 11. marca 1942. Borci so se po načrtu umikali v dve smeri. V skupini, ki se je umikala proti jugovzhodu in vzhodu, je padlo sedem borcev. Sovražnik je požgal Jamnikovo domačijo.
Več...
Padli borci:
Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, dražgoški borec, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Janez Bernik, rojen 28. avgusta 1915 v Medvodah, tekstilni tehnik, član KPS, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot komandir Škofjeloške čete.
Ivan Bucik, rojen 25. novembra 1919 v Ljubljani, prometnik – pripravnik na železniški postaji v Škofji Loki, član KPS, v Škofjeloško četo je vstopil 7. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Franc Resnik, rojen leta 1910, knjigovez, stanoval je za Bežigradom v Ljubljani, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Marjan Sever - Nace, rojen 10. aprila 1917 v Novem mestu, absolvent elektrotehnike, stanoval je v Ljubljani, sodeloval je v številnih diverzantskih akcijah v Ljubljanski pokrajini, v partizane je vstopil 6. februarja 1942, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.
Neznani borec.
2. Spominski kamen na Brnkovi Pstoti
Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga leta 1963, dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.
Napis na obeležju:
Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga leta 1963, dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.
Napis na obeležju:
Več...
Podatki o padlih:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu. V Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in 21. decembra sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki. Udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Vinko Drnovšek (ne Jenko) - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, julija 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, padel je kot kurir v bližini kurirskega zavetišča pri Jarčku nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah (Puštal).
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Franc Kosirnik, rojen 23. decembra 1914 v Lahovčah, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Anton Pipan, rojen 30. januarja 1910 v Valburgi, delavec, stanoval je v Dragočajni, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Vehovec, rojen 26. junija 1904 v Smledniku, gradbeni delavec, marca 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Podatki o padlih:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu. V Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in 21. decembra sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki. Udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Vinko Drnovšek (ne Jenko) - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, julija 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, padel je kot kurir v bližini kurirskega zavetišča pri Jarčku nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah (Puštal).
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Franc Kosirnik, rojen 23. decembra 1914 v Lahovčah, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Anton Pipan, rojen 30. januarja 1910 v Valburgi, delavec, stanoval je v Dragočajni, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Vehovec, rojen 26. junija 1904 v Smledniku, gradbeni delavec, marca 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem