s v . o ž b o l t
1. Spominska plošča pri Kopaču
Spominska plošča na gospodarskem poslopju Kopačeve domačije na Sv. Ožboltu spominja na požig tega poslopja 31. oktobra 1941. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na plošči:
Spominska plošča na gospodarskem poslopju Kopačeve domačije na Sv. Ožboltu spominja na požig tega poslopja 31. oktobra 1941. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na plošči:
TO GOSPODARSKO POSLOPJE
JE BILO PRVO POŽGANO OD
OKUPATORJA V TEJ OKOLICI
DNE 31. X. 1941
JE BILO PRVO POŽGANO OD
OKUPATORJA V TEJ OKOLICI
DNE 31. X. 1941
31. oktobra 1941 so Nemci obkolili Kopačevo domačijo, kjer so se zadrževali borci Rašiške čete. Presenetili so skupino v hiši in ubili dva borca, pet pa so jih zajeli. Nato so začeli napadati drugo skupino borcev, ki je čistila orožje na gospodarskem poslopju. Na začetku spopada so ubili enega borca, enega pa ranili. Ker se ostali borci niso hoteli predati, so zažgali gospodarsko poslopje. Ostalim borcem je uspel preboj in so se umaknili na Babno Goro. To je bil prvi večji spopad partizanov z okupatorjem na loškem ozemlju.
2. Spomenik pri Kopaču
Spomenik pri Kopaču pri Sv. Ožboltu je posvečen štirim borcem Rašiške čete, ki so padli 31. oktobra 1941, in Mariji Krmelj, Kopačevi mami, ki so jo v domači hiši zverinsko umorili 6. septembra 1944. Zasnoval ga je arhitekt Tone Mlakar, odkrili so ga leta 1959. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na južni strani podstavka:
Spomenik pri Kopaču pri Sv. Ožboltu je posvečen štirim borcem Rašiške čete, ki so padli 31. oktobra 1941, in Mariji Krmelj, Kopačevi mami, ki so jo v domači hiši zverinsko umorili 6. septembra 1944. Zasnoval ga je arhitekt Tone Mlakar, odkrili so ga leta 1959. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na južni strani podstavka:
TAKRAT SE SPOMINJAL
ŠE POZNI BO SVET
JUNAKOV, KI V GROBU TROHNIJO
ŠE POZNI BO SVET
JUNAKOV, KI V GROBU TROHNIJO
Napis na zahodni strani podstavka:
V HIŠI POLEG SPOMENIKA SO
BELOGARDISTI DNE 6. IX. 1944
ZVERINSKO UBILI MATER SEDMIH
OTROK MARIJO KRMELJ STARO 47 LET
BELOGARDISTI DNE 6. IX. 1944
ZVERINSKO UBILI MATER SEDMIH
OTROK MARIJO KRMELJ STARO 47 LET
Napis na vzhodni strani podstavka:
SLAVA JIM
ZB NOV PUŠTAL
1959
ZB NOV PUŠTAL
1959
Napis v tlaku spomenika:
JURIJ ZAJC * 1912 ZG. GAMELJNE
SLAVKO KRALJIČ * 1922 SP. PIRNIČE
VINKO ŽELEZNIKAR * 1917 SLOV.GRADEC
IN NEZNANI BOREC RAŠIŠKE ČETE
SO V TEŽKEM BOJU Z NEMCI DNE 31. OKTOBRA 1941
DAROVALI ZA SVOBODO SVOJA MLADA ŽIVLJENJA
SLAVKO KRALJIČ * 1922 SP. PIRNIČE
VINKO ŽELEZNIKAR * 1917 SLOV.GRADEC
IN NEZNANI BOREC RAŠIŠKE ČETE
SO V TEŽKEM BOJU Z NEMCI DNE 31. OKTOBRA 1941
DAROVALI ZA SVOBODO SVOJA MLADA ŽIVLJENJA
Po požigu Rašice in po nenehnih nemških napadih na Rašiško četo se je skupina štirinajstih borcev te čete začasno umaknila v Polhograjsko hribovje. Tu se je skupini priključilo devet novincev iz Ljubljane in osem borcev Rašiške čete, ki so se po razbitju čete na Rašici umaknili v Ljubljano. Konec oktobra bi se ti borci morali priključiti gorenjskim partizanom v Bukovem Vrhu. Zaradi snežnega meteža so zašli na Sv. Ožbolt h Kopaču. Na tej poti so bili izdani, Nemci so jih 31. oktobra 1941 opoldne napadli in ubili štiri borce, pet borcev so ujeli in so bili kasneje ustreljeni v Begunjah. Preostali borci so se prebili iz obkoljenega gospodarskega poslopja in se vrnili na Babno Goro. Nemci so nato gospodarsko poslopje zažgali.
6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok.
Več...
Padli borci Rašiške čete:
Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodovodno-inštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Neznani borec iz Ljubljane, čevljar, star okoli 35 let.
Podatki za Kopačevo mater:
Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev iz Črnega Vrha.
6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok.
Več...
Padli borci Rašiške čete:
Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodovodno-inštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.
Neznani borec iz Ljubljane, čevljar, star okoli 35 let.
Podatki za Kopačevo mater:
Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev iz Črnega Vrha.
3. Spominsko obeležje pri Kopaču
Spominski kamen pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečeno umorjeni Kopačevi mami Mariji Krmelj. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na obeležju:
Spominski kamen pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečeno umorjeni Kopačevi mami Mariji Krmelj. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na obeležju:
V TEJ HIŠI POLEG
SPOMINSKE PLOŠČE JE
BILA ZVERINSKO UMOR-
JENA OD BE – GA 6. 9. 1944
KRMELJ MARIJA, AKTIVISTKA
* 21. 11. 1896
SLAVA JI!
SPOMINSKE PLOŠČE JE
BILA ZVERINSKO UMOR-
JENA OD BE – GA 6. 9. 1944
KRMELJ MARIJA, AKTIVISTKA
* 21. 11. 1896
SLAVA JI!
6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok.
Več...
Podatki za Kopačevo mater:
Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.
Več...
Podatki za Kopačevo mater:
Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.
4. Spominska plošča kurirjem pri Kopaču
Spominska plošča na domačiji pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečena delovanju kurirske postaje G-15 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1981, dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na plošči:
Spominska plošča na domačiji pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečena delovanju kurirske postaje G-15 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1981, dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.
Napis na plošči:
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 15
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 15
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V tem okolišu je delovala kurirska postaja že od marca 1943, septembra istega leta je dobila oznako G-15 prve relejne linije. Bila je vmesna postaja med G-13 v Poljanski dolini in G-25 pri Medvodah. Do osvoboditve je morala osemkrat spremeniti kraj svojega bivališča zaradi stalnih napadov sovražnika.
G-15 je sodila med večje postaje in je štela okoli šestnajst kurirjev in obveščevalcev obveščevalnega centra za Škofjo Loko. Ti so se udeleževali tudi številnih napadov na sovražnika in diverzantskih akcij na svojem območju. Zato so jo skušali zlasti domobranci izslediti in uničiti. 1. maja 1945 so izvedeli za njihovo taborišče na Sv. Andreju in jih napadli. V boju je padel Franc Hribernik - Stane.
Komandirji postaje G-15 so bili Vinko Arhar, Janez Platiša in Karel Rihtaršič - Drago.
G-15 je sodila med večje postaje in je štela okoli šestnajst kurirjev in obveščevalcev obveščevalnega centra za Škofjo Loko. Ti so se udeleževali tudi številnih napadov na sovražnika in diverzantskih akcij na svojem območju. Zato so jo skušali zlasti domobranci izslediti in uničiti. 1. maja 1945 so izvedeli za njihovo taborišče na Sv. Andreju in jih napadli. V boju je padel Franc Hribernik - Stane.
Komandirji postaje G-15 so bili Vinko Arhar, Janez Platiša in Karel Rihtaršič - Drago.
4. Spominska plošča pri cerkvi
Spominska plošča pri cerkvi na Sv. Ožboltu je posvečena Katarini Kržišnik, ki je bila umorjena na tem mestu 20. februarja 1945. Odkrili so jo leta 1972, dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri cerkvi na Sv. Ožboltu je posvečena Katarini Kržišnik, ki je bila umorjena na tem mestu 20. februarja 1945. Odkrili so jo leta 1972, dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi.
Napis na plošči:
KRŽIŠNIK
KATARINA
* 26. 4. 1913
UBITA 20. 2. 1945
SLAVA JI!
ZB PUŠTAL
KATARINA
* 26. 4. 1913
UBITA 20. 2. 1945
SLAVA JI!
ZB PUŠTAL
20. februarja 1945 so domobranci iz Črnega Vrha aretirali aktivistko Katarino Kržišnik pri kmetu Janšču pod cerkvijo na Sv. Ožboltu. Pri njej so našli partizansko literaturo, zato so jo grozovito mučili in odvlekli k Mežnarju pri Sv. Ožboltu. Porinili so jo v gorečo kmečko peč, vso opečeno in s polomljenimi udi so jo ustrelili in zakopali v bližini cerkve.
Več...
Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.
Več...
Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem