v i n h a r j e
1. Spominska plošča na hiši pri Muhu
Spominska plošča pri Muhu v Vinharjih je bila posvečena šestim prvoborcem poljanske skupine, ki so padli pri tej domačiji 22. januarja 1942. Odkrili so jo leta 1956, dostop je iz Poljan. Novi lastnik domačije je ploščo ob podiranju stare hiše, na kateri je bila vzidana, leta 2006 zaradi domnevne poškodovanosti zavrgel.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri Muhu v Vinharjih je bila posvečena šestim prvoborcem poljanske skupine, ki so padli pri tej domačiji 22. januarja 1942. Odkrili so jo leta 1956, dostop je iz Poljan. Novi lastnik domačije je ploščo ob podiranju stare hiše, na kateri je bila vzidana, leta 2006 zaradi domnevne poškodovanosti zavrgel.
Napis na plošči:
V TEŽKEM BOJU Z OKUPATORJEM
DNE 21. I. 1942 SO NA TEM MESTU
ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA
SVOBODO PARTIZANI – PRVOBORCI
DEMŠAR DANIJEL IZ HOTOVELJ
DOLINAR ALOJZIJ IZ ŽABJE VASI
NOVAK JOŽE IZ BRD
PETRIČ CIRIL IZ ŽABJE VASI
ROBNIK RUDI IZ ŽABJE VASI
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!
DNE 21. I. 1942 SO NA TEM MESTU
ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA
SVOBODO PARTIZANI – PRVOBORCI
DEMŠAR DANIJEL IZ HOTOVELJ
DOLINAR ALOJZIJ IZ ŽABJE VASI
NOVAK JOŽE IZ BRD
PETRIČ CIRIL IZ ŽABJE VASI
ROBNIK RUDI IZ ŽABJE VASI
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!
Po dražgoški bitki in spopadu na Mošenjski planini se je Cankarjev bataljon 14. januarja 1942 na planini Kališnik razdelil na več skupin, ki so nato odšle v svoje domače okolje na prezimovanje. Poljanski borci so se pod Blegošem razdelili v tri skupine: skupina Vinka Oblaka je odšla v Staro Oselico, skupina Pavla Peternelja v Bačne in skupina Rudija Robnika v Vinharje k Muhu.
Robnikova skupina je prispela na domačijo k Muhu 22. januarja 1942 proti jutru in se skušala tu odpočiti. Po izdaji so jih presenetili Nemci, ki so Muhovo domačijo obkolili. V boju je padlo pet borcev, Rudi Robnik si je hudo ranjen sam vzel življenje, enega borca so ujeli.
Po boju so Nemci Kalanovo družino z Muhove domačije odpeljali v Begunje in nato v taborišče Strau Binden, domačijo pa požgali.
Več...
Podatki o borcih, padlih 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjih:
Danijel (Donat) Demšar, rojen 15. februarja 1923 v Hotovlji, gradbeni delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke..
Alojz Dolinar, rojen 13. junija 1908 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Jože Novak, rojen 13. marca 1915 v Ljubljani, živel na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Ciril Petrič, rojen 10. julija 1921 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Vinharjah, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki.
Robnikova skupina je prispela na domačijo k Muhu 22. januarja 1942 proti jutru in se skušala tu odpočiti. Po izdaji so jih presenetili Nemci, ki so Muhovo domačijo obkolili. V boju je padlo pet borcev, Rudi Robnik si je hudo ranjen sam vzel življenje, enega borca so ujeli.
Po boju so Nemci Kalanovo družino z Muhove domačije odpeljali v Begunje in nato v taborišče Strau Binden, domačijo pa požgali.
Več...
Podatki o borcih, padlih 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjih:
Danijel (Donat) Demšar, rojen 15. februarja 1923 v Hotovlji, gradbeni delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke..
Alojz Dolinar, rojen 13. junija 1908 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Jože Novak, rojen 13. marca 1915 v Ljubljani, živel na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Ciril Petrič, rojen 10. julija 1921 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke.
Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Vinharjah, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki.
2. Spominska plošča pri Brdarju
Spominska plošča pri Brdarju je posvečena delovanju kurirske postaje G-7 prve relejne linije. Odkrita je bila leta 1980, dostop do Brdarjeve hiše je iz Poljan preko Hotovlje.
Napis na plošči:
Spominska plošča pri Brdarju je posvečena delovanju kurirske postaje G-7 prve relejne linije. Odkrita je bila leta 1980, dostop do Brdarjeve hiše je iz Poljan preko Hotovlje.
Napis na plošči:
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 7
KURIRJI IN
ZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 7
KURIRJI IN
ZB NOV
1980
Kurirska postaja G-7 je bila ustanovljena marca 1943 v Vinharjih kot kurirska postaja Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in je vzdrževala zvezo od Dolomitov do Bukovega Vrha, kasneje je bila povezana s postajami TV-2, G-3, G-9 in G-13. Ves čas je delovala na območju med Žirovskim vrhom in Pasjo ravnijo. Ukinjena je bila avgusta 1944, njeno vlogo je prevzela postaja G-13 v Polhovcu.
Prvi komandir postaje je bil Valentin Hren - Kljukec, nato pa Janez Platiša in Drago Čebulj - Srečko, na postaji je bilo največ šestnajst kurirjev.
Prvi komandir postaje je bil Valentin Hren - Kljukec, nato pa Janez Platiša in Drago Čebulj - Srečko, na postaji je bilo največ šestnajst kurirjev.
3. Spominska plošča Brdarjevim
Spominska plošča na Brdarjevi hiši v Vinharjah spominja na ustanovitev Poljanskega bataljona in na padle člane Brdarjeve družina. Plošča je bila odkrita leta 1991, dostop do Vinharij je iz Poljan.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Brdarjevi hiši v Vinharjah spominja na ustanovitev Poljanskega bataljona in na padle člane Brdarjeve družina. Plošča je bila odkrita leta 1991, dostop do Vinharij je iz Poljan.
Napis na plošči:
OB 50-LETNICI POLJANSKE VSTAJE
V SPOMIN
NA DOGODKE IZ OBDOBJA NOB
IN VSEM PADLIM IZ TE HIŠE
21. XII. 1991
NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ
BORCEV POLJANSKE, SELŠKE IN
ŠKOFJELOŠKE ČETE 24. 4. 1942
USTANOVLJEN POLJANSKI
BATALJON. KOMANDIR
POLJANSKE ČETE JE BIL
PAVEL PETERNELJ – PETER
PADEL 28. 4. 1942 V BRODEH.
ZB. POLJANE
V SPOMIN
NA DOGODKE IZ OBDOBJA NOB
IN VSEM PADLIM IZ TE HIŠE
21. XII. 1991
NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ
BORCEV POLJANSKE, SELŠKE IN
ŠKOFJELOŠKE ČETE 24. 4. 1942
USTANOVLJEN POLJANSKI
BATALJON. KOMANDIR
POLJANSKE ČETE JE BIL
PAVEL PETERNELJ – PETER
PADEL 28. 4. 1942 V BRODEH.
ZB. POLJANE
Brdarjeva družina je darovala štiri življenja za svobodo. V pripravah na poljansko vstajo leta 1941 sta Janez in Pavel Peternel kot napredna in ugledna kmeta pridobila za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vinharjah in okoliških vaseh.
28. aprila 1942 je bil po nalogu poveljstva 1. grupe odredov v Vinharjah ustanovljen 2. Poljanski bataljon, v katerem so bile 1. Selška, 2. Loška in 3. Poljanska četa. Za komandirja je bil imenovan Jože Krajc - Žakelj, Maks Krmelj pa za politkomisarja. V drugi polovici maja 1942 je prišla v Poljanski bataljon iz Polhograjskih dolomitov skupina prostovoljcev iz Ljubljane. Porazdeljeni so bili po četah.
Več...
Padli člani Brdarjeve družine:
Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, gospodar pri Brdarju, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.
Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.
Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.
Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.
Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi.
Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.
28. aprila 1942 je bil po nalogu poveljstva 1. grupe odredov v Vinharjah ustanovljen 2. Poljanski bataljon, v katerem so bile 1. Selška, 2. Loška in 3. Poljanska četa. Za komandirja je bil imenovan Jože Krajc - Žakelj, Maks Krmelj pa za politkomisarja. V drugi polovici maja 1942 je prišla v Poljanski bataljon iz Polhograjskih dolomitov skupina prostovoljcev iz Ljubljane. Porazdeljeni so bili po četah.
Več...
Padli člani Brdarjeve družine:
Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, gospodar pri Brdarju, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.
Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.
Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.
Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.
Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi.
Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem