z a l a
Spomenik pri Špehu v Zali je posvečen ustanovitvi Prešernove brigade 12. julija 1943. Ploščo na spomeniku so odkrili leta 1954, dostop do Špehove domačije je od davškega mostu v Zalem Logu.
Napis na plošči spomenika:
Napis na plošči spomenika:
NA TEM MESTU JE BILA DNE 12. 7. 1943
USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA
FRANCETA PREŠERNA
KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA
ODKRITJE: OBČINSKI ODBOR ZB
11.7. 1954 ZALI LOG
USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA
FRANCETA PREŠERNA
KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA
ODKRITJE: OBČINSKI ODBOR ZB
11.7. 1954 ZALI LOG
Do poletja 1943 je Gorenjski odred ob velikem razmahu partizanstva na Gorenjskem narasel na devet bataljonov. Iz njih so 12. julija 1943 pri Špehu v Zali ustanovili Gorenjsko brigado, ki se je od septembra 1943 imenovala 7. slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna.
Do prvega boja z Nemci je prišlo že dva dni po ustanovitvi brigade, ko je njen 1. bataljon skušal v Dolenji vasi preprečiti streljanje talcev, vendar je prispel prepozno. Brigada se je v pričakovanju kapitulacije Italije odpravila na Dolenjsko. Na tej poti je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu utrpela hude izgube – 55 mrtvih in okrog 90 ujetih borcev. 19. septembra 1943 je uničila belogardistično trdnjavo na Turjaku. Oktobra je v sestavu 31. divizije uničila sovražne postojanke v Davči, Leskovici, Javorjah, Žireh, na Hotavljah in tako vzpostavila v zgornji Selški in Poljanski dolini ter v Žirovski kotlini prvo večje osvobojeno ozemlje na Gorenjskem.
Prešernova brigada je 22. januarja 1944 sodelovala pri napadih na Železnike in Selca, vendar je obema postojankama uničenje preprečila pomoč iz Škofje Loke. Do septembra 1944 se je brigada zadrževala na območju Primorske, Cerkljanskega in Dolomitov. V tem času je v svoje vrste mobilizirala preko tisoč novih borcev. 21. oktobra je likvidirala sovražno postojanko v Poljanah in se do konca leta 1944 uspešno bojevala v Poljanski in Selški dolini.
Pozimi 1944 in pomladi 1945 je Prešernova brigada v glavnem delovala na območju Trnovskega gozda in Cerkljanskega. 9. marca 1945 je z jurišem uničila domobransko postojanko Sv. križ nad Selci, ki je bila vseskozi resna ovira za prevoz hrane iz Gorenjske na Primorsko. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 se je brigada uspešno prebijala iz njihovih obročev, nato pa je skupaj s Škofjeloškim odredom 1. maja 1945 osvobodila Gorico.
Prvi komandant Prešernove brigade je bil Ivan Javor - Igor, politični komisar pa Ivan Franko - Iztok. Komandanti brigade so bili še Silvo Kavčič - Silvan, Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Karapandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarun, Janko Prezelj - Stane, Karel Leskovec, Ferdo Tolar - Mirko, politični komisarji pa Ludvik Petelinšek - Črt, Davorin Ferligoj, Viktor Kirn in Anton Selišnik.
Do prvega boja z Nemci je prišlo že dva dni po ustanovitvi brigade, ko je njen 1. bataljon skušal v Dolenji vasi preprečiti streljanje talcev, vendar je prispel prepozno. Brigada se je v pričakovanju kapitulacije Italije odpravila na Dolenjsko. Na tej poti je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu utrpela hude izgube – 55 mrtvih in okrog 90 ujetih borcev. 19. septembra 1943 je uničila belogardistično trdnjavo na Turjaku. Oktobra je v sestavu 31. divizije uničila sovražne postojanke v Davči, Leskovici, Javorjah, Žireh, na Hotavljah in tako vzpostavila v zgornji Selški in Poljanski dolini ter v Žirovski kotlini prvo večje osvobojeno ozemlje na Gorenjskem.
Prešernova brigada je 22. januarja 1944 sodelovala pri napadih na Železnike in Selca, vendar je obema postojankama uničenje preprečila pomoč iz Škofje Loke. Do septembra 1944 se je brigada zadrževala na območju Primorske, Cerkljanskega in Dolomitov. V tem času je v svoje vrste mobilizirala preko tisoč novih borcev. 21. oktobra je likvidirala sovražno postojanko v Poljanah in se do konca leta 1944 uspešno bojevala v Poljanski in Selški dolini.
Pozimi 1944 in pomladi 1945 je Prešernova brigada v glavnem delovala na območju Trnovskega gozda in Cerkljanskega. 9. marca 1945 je z jurišem uničila domobransko postojanko Sv. križ nad Selci, ki je bila vseskozi resna ovira za prevoz hrane iz Gorenjske na Primorsko. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 se je brigada uspešno prebijala iz njihovih obročev, nato pa je skupaj s Škofjeloškim odredom 1. maja 1945 osvobodila Gorico.
Prvi komandant Prešernove brigade je bil Ivan Javor - Igor, politični komisar pa Ivan Franko - Iztok. Komandanti brigade so bili še Silvo Kavčič - Silvan, Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Karapandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarun, Janko Prezelj - Stane, Karel Leskovec, Ferdo Tolar - Mirko, politični komisarji pa Ludvik Petelinšek - Črt, Davorin Ferligoj, Viktor Kirn in Anton Selišnik.
2. Spominska plošča pri Strojevcu
Spominska plošča na hiši pri Strojevcu na Zalem Logu je posvečena padlemu borcu Janezu Kendi, ki je tu padel 20. novembra 1943. Ploščo so odkrili leta 1962.
Napis na plošči:
Spominska plošča na hiši pri Strojevcu na Zalem Logu je posvečena padlemu borcu Janezu Kendi, ki je tu padel 20. novembra 1943. Ploščo so odkrili leta 1962.
Napis na plošči:
NA TEM MESTU SO
20. XI. 1943 NEMCI
USTRELILI PARTIZANA
KENDA JANEZA
20. XI. 1943 NEMCI
USTRELILI PARTIZANA
KENDA JANEZA
Po uspešnih partizanskih akcijah med Jesenovcem in Zalim Logom ter po uničenju nemške žandarmerijske patrulje 31. marca 1943 na Jesenovcu, so bili za partizanske enote v zaledju Zalega Loga boljši pogoji delovanja, od tod so se umikali le ob večjih nemških akcijah. V vasi so se večkrat vrstili mitingi, ki jih je prirejala domača mladina.
20. novembra 1943 je vdrla v Zali Log nemška vojska in ostala tu več dni. Presenetila je domačega partizana Janeza Kendo in ga iz zasede pri Strojevcu ustrelila.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec Transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu.
20. novembra 1943 je vdrla v Zali Log nemška vojska in ostala tu več dni. Presenetila je domačega partizana Janeza Kendo in ga iz zasede pri Strojevcu ustrelila.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec Transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu.
3. Spominska plošča na Mlinarjevi hiši
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši je posvečena padlemu obveščevalcu Janezu Vebru, ki je padel 17. aprila 1945 v domači vasi. Ploščo so odkrili leta 1962.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši je posvečena padlemu obveščevalcu Janezu Vebru, ki je padel 17. aprila 1945 v domači vasi. Ploščo so odkrili leta 1962.
Napis na plošči:
NA TEM MESTU SO
17. IV. 1945 NEMCI
USTRELILI PARTIZANA VEBER JANEZA
17. IV. 1945 NEMCI
USTRELILI PARTIZANA VEBER JANEZA
Obveščevalec pri Narodni zaščiti Janez Veber se je zvečer 16. aprila 1945 na poti iz Davče v Bohinj utrujen oglasil doma na Zalem Logu. V zgodnjih jutranjih urah 17. aprila ga je prebudilo streljanje v vasi, stekel je iz domače hiše proti Selški Sori. Pri Mlinarjevi hiši je padel v nemško zasedo in bil hudo ranjen. Nemška vojaka sta ga nato ustrelila.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu.
4. Spomenik na grobišču v Vrtovih
Spomenik na grobišču v Vrtovih na Zalem Logu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Davče, Sorice in z Zalega Loga ter devetim borcem garibaldincem. Spomenik na začetku vasi so odkrili leta 1957, načrte zanj je izdelal arhitekt Edo Ravnikar.
Napis na sprednji strani, južni strani, desno:
Spomenik na grobišču v Vrtovih na Zalem Logu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Davče, Sorice in z Zalega Loga ter devetim borcem garibaldincem. Spomenik na začetku vasi so odkrili leta 1957, načrte zanj je izdelal arhitekt Edo Ravnikar.
Napis na sprednji strani, južni strani, desno:
IZ VAŠE SRČNE JE KRVI
ZACVELA ZARJA DOMOVINI
O HVALA VAM ZA LEPŠE DNI
ZA VAMI V NEMI BOLEČINI
SRCE ŽALUJE MISEL GOVORI
NE, NISTE MRTVI, VI LE SPITE
MED NAMI TISOČKRAT ŽIVITE.
9 NEPOZNANIH BORCEV
GARIBALDINCEV
PADLI L. 1945
ZACVELA ZARJA DOMOVINI
O HVALA VAM ZA LEPŠE DNI
ZA VAMI V NEMI BOLEČINI
SRCE ŽALUJE MISEL GOVORI
NE, NISTE MRTVI, VI LE SPITE
MED NAMI TISOČKRAT ŽIVITE.
9 NEPOZNANIH BORCEV
GARIBALDINCEV
PADLI L. 1945
Napis na sprednji, južni strani, levo:
Napis na vzhodni strani:
Napis na zahodni strani:
Med narodnoosvobodilno vojno je bilo z območja Davče, Sorice in Zalega Loga 68 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na spomeniku je zapisanih 67 imen. V grobišču počiva tudi devet nepoznanih italijanskih partizanov garibaldincev, ki so padli v zadnji sovražnikovi ofenzivi spomladi 1945 na tem območju Selške doline.
Nekateri Soričani, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se drugje vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Podatki o njih so pomanjkljivi, njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu.
Več...
Padli borci z Zalega Loga:
Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem.
Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem.
Janez Frelih, rojen 22. avgusta 1921 na Zalem Logu, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1943 blizu Novakov pri Cerknem.
Janez Habjan, rojen 20. decembra 1911 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, pogrešan je od 6. marca 1944, ko so ga Nemci zajeli na Stirpniku.
Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu.
Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu.
Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni.
Peter Koblar, rojen 21. januarja 1920 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je konec marca 1945 v Zali.
Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Urban Medižovec, rojen leta 1909 na Zalem Logu, voznik, v partizane je vstopil 1943, pogrešan od julija 1943 na Dolenjskem.
Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu.
Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu.
Janez Zupanc, rojen 27. januarja 1917 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 28. decembra 1943 na Dolenjskem.
Karel Zupanc, rojen 4. novembra 1920 na Zalem Logu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1942, padel je leta 1942 v Udinem borštu nad Tržičem.
Žrtve nasilja z Zalega Loga:
Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči.
Matevž Čemažar, rojen 3. avgusta 1889 v Potoku, kmet, ustreljen je bil doma 3. avgusta 1942.
Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran in ustreljen 9. aprila 1945 na Pstini v Davči.
Matevž Gaser, rojen 14. septembra 1890 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je 9. junija 1944 v taborišču Natzweller v Nemčiji.
Štefan Gaser, rojen leta 1916 v Ravnah, gozdni delavec, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je oktobra 1943 v Dachauu.
Franc Kemperle, rojen leta 1888 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je decembra 1943 v Dachauu.
Janez Koblar (ni podatkov).
Anica Lavtar, rojena leta 1917 na Zalem Logu, tovarniška delavka, aretirana je bila decembra 1942, umrla je 6. maja 1943 v Auschwitzu.
Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca požgali, njega pa 28. marca 1945 v Spodnji Davči iz zasede ustrelili.
Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom.
Marica Rant, rojena 8. avgusta 1881 v Žetini, gospodinja, ustreljena je bila marca 1945 na domu v Zalem Logu.
Ivan Žbontar, rojen 6. januarja 1920 na Zalem Logu, trgovski pomočnik, ujet je bil oktobra 1942, umrl je 19. decembra 1942 v taborišču Gusen.
Padli borci iz Sorice:
Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici.
Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici.
Franc Gartner, rojen leta 1927.
Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem.
Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornji Sorici, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu.
Jože Jensterle, ni podatkov
Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici.
Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini.
Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu.
Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici.
Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici.
Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici.
Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945.
Žrtve nasilja iz Sorice:
Franc Frelih
Vinko Gartnar
Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu.
Padli borci iz Davče:
Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem.
Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem.
Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku.
Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu.
Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči.
Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, ujet 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu.
Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu.
Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah.
Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Žrtve nasilja iz Davče:
Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu.
Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu.
Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu.
Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana.
Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu.
Nekateri Soričani, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se drugje vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Podatki o njih so pomanjkljivi, njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu.
Več...
Padli borci z Zalega Loga:
Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem.
Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem.
Janez Frelih, rojen 22. avgusta 1921 na Zalem Logu, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1943 blizu Novakov pri Cerknem.
Janez Habjan, rojen 20. decembra 1911 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, pogrešan je od 6. marca 1944, ko so ga Nemci zajeli na Stirpniku.
Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu.
Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu.
Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni.
Peter Koblar, rojen 21. januarja 1920 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je konec marca 1945 v Zali.
Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Urban Medižovec, rojen leta 1909 na Zalem Logu, voznik, v partizane je vstopil 1943, pogrešan od julija 1943 na Dolenjskem.
Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu.
Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu.
Janez Zupanc, rojen 27. januarja 1917 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 28. decembra 1943 na Dolenjskem.
Karel Zupanc, rojen 4. novembra 1920 na Zalem Logu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1942, padel je leta 1942 v Udinem borštu nad Tržičem.
Žrtve nasilja z Zalega Loga:
Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči.
Matevž Čemažar, rojen 3. avgusta 1889 v Potoku, kmet, ustreljen je bil doma 3. avgusta 1942.
Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran in ustreljen 9. aprila 1945 na Pstini v Davči.
Matevž Gaser, rojen 14. septembra 1890 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je 9. junija 1944 v taborišču Natzweller v Nemčiji.
Štefan Gaser, rojen leta 1916 v Ravnah, gozdni delavec, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je oktobra 1943 v Dachauu.
Franc Kemperle, rojen leta 1888 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je decembra 1943 v Dachauu.
Janez Koblar (ni podatkov).
Anica Lavtar, rojena leta 1917 na Zalem Logu, tovarniška delavka, aretirana je bila decembra 1942, umrla je 6. maja 1943 v Auschwitzu.
Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca požgali, njega pa 28. marca 1945 v Spodnji Davči iz zasede ustrelili.
Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom.
Marica Rant, rojena 8. avgusta 1881 v Žetini, gospodinja, ustreljena je bila marca 1945 na domu v Zalem Logu.
Ivan Žbontar, rojen 6. januarja 1920 na Zalem Logu, trgovski pomočnik, ujet je bil oktobra 1942, umrl je 19. decembra 1942 v taborišču Gusen.
Padli borci iz Sorice:
Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici.
Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici.
Franc Gartner, rojen leta 1927.
Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem.
Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornji Sorici, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu.
Jože Jensterle, ni podatkov
Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici.
Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini.
Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu.
Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici.
Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici.
Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici.
Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945.
Žrtve nasilja iz Sorice:
Franc Frelih
Vinko Gartnar
Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu.
Padli borci iz Davče:
Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem.
Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem.
Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku.
Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu.
Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943.
Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči.
Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, ujet 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu.
Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu.
Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah.
Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu.
Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Žrtve nasilja iz Davče:
Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu.
Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu.
Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu.
Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana.
Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu.
5. Obeležje na pokopališču
Obeležje na grobišču na pokopališču na Zalem Logu je posvečeno Matevžu Koblarju in šestim borcem Škofjeloškega odreda, urejeno je bilo leta 1952.
Napis na obeležju:
Obeležje na grobišču na pokopališču na Zalem Logu je posvečeno Matevžu Koblarju in šestim borcem Škofjeloškega odreda, urejeno je bilo leta 1952.
Napis na obeležju:
TU POČIVA 6 BORCEV
ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA
IN KOBLAR MATEVŽ * L. 1926
PADEL L. 1944 NA KOMNI
SLAVA JIM
UK
ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA
IN KOBLAR MATEVŽ * L. 1926
PADEL L. 1944 NA KOMNI
SLAVA JIM
UK
Na pokopališču na Zalem Logu počiva šest borcev Škofjeloškega odreda, vsaj dvojica je padla 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu, ter Matevž Koblar iz Potoka.
Več...
Podatki o znanih padlih:
Andrej Debenc - Čivko, rojen na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, padel je 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu kot komandir inženirskega voda Škofjeloškega odreda.
Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni.
Vladimir Repe, rojen 25. julija 1925 v Zaborštu pri Zg. Gorjah, padel je 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu kot komisar 2. bataljona Škofjeloškega odreda.
Več...
Podatki o znanih padlih:
Andrej Debenc - Čivko, rojen na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, padel je 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu kot komandir inženirskega voda Škofjeloškega odreda.
Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni.
Vladimir Repe, rojen 25. julija 1925 v Zaborštu pri Zg. Gorjah, padel je 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu kot komisar 2. bataljona Škofjeloškega odreda.
6. Spominska plošča pri Štinovcu
Spominska plošča na hiši pri Štinovcu na Zalem Logu je posvečena relejni kurirski postaji G-11 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, do hiše je dostop od mostu v Davško grapo.
Napis na plošči:
Spominska plošča na hiši pri Štinovcu na Zalem Logu je posvečena relejni kurirski postaji G-11 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, do hiše je dostop od mostu v Davško grapo.
Napis na plošči:
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 11
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 11
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
Kurirska relejna postaja G-11 je bila ustanovljena septembra 1943 v grapi pod vasjo Potok zaradi pomembnih političnih forumov na tem območju in je tu delovala do osvoboditve. Povezana je bila s kurirji postaj P-35, G-3, G-1, s terenskimi forumi, tehnikami, vojaškimi enotami in Gorenjskim vojnim področjem. Na postaji je bilo od pet do osem kurirjev, vseh pa se je do konca vojne zvrstilo petnajst. Komandirja postaje sta bila Anton Golja - Beguš in Albin Jenstrle - Hribar.
7. Spomenik pri Tajnetovi žagi
Spomenik pri Tajnetovi žagi pod Osojnikom na Zalem Logu je posvečen sedmim borcem, ki so od 1943 do 1945 padli na terenu Davča, Potok in Zali Log. Odkrili so ga leta 1964, dostop do spomenika je od davškega mostu proti Potoku.
Napis na spomeniku:
Spomenik pri Tajnetovi žagi pod Osojnikom na Zalem Logu je posvečen sedmim borcem, ki so od 1943 do 1945 padli na terenu Davča, Potok in Zali Log. Odkrili so ga leta 1964, dostop do spomenika je od davškega mostu proti Potoku.
Napis na spomeniku:
Več...
Podatki o padlih:
Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči.
Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem.
Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem.
Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu.
Franc Jamar, rojen na Bohinjski Beli, padel je leta 1945.
Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom.
Jože Tancar, rojen v Srednji vasi v Bohinju, padel je leta 1945.
Podatki o padlih:
Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči.
Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem.
Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem.
Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu.
Franc Jamar, rojen na Bohinjski Beli, padel je leta 1945.
Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom.
Jože Tancar, rojen v Srednji vasi v Bohinju, padel je leta 1945.
8. Spomenik pri Vengerlu
Spomenik pri Vengerlu pri Zalem Logu nad cesto proti Podroštu je posvečen Janku Marklju, prvemu sekretarju Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Odkrili so ga leta 1963.
Napis na spomeniku:
Spomenik pri Vengerlu pri Zalem Logu nad cesto proti Podroštu je posvečen Janku Marklju, prvemu sekretarju Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Odkrili so ga leta 1963.
Napis na spomeniku:
TU JE ZADET OD
SOVRAŽNIKOVIH KROGEL PADEL
14. 7. 1943
JANKO MARKELJ,
PRVI SEKRETAR
OKROŽNEGA KOMITEJA
SKOJ – A
OBK ZMS ŠK. LOKA 1963
SOVRAŽNIKOVIH KROGEL PADEL
14. 7. 1943
JANKO MARKELJ,
PRVI SEKRETAR
OKROŽNEGA KOMITEJA
SKOJ – A
OBK ZMS ŠK. LOKA 1963
14. julija 1943 so Nemci pri Koritcu napadli skupino partizanov, v kateri so bili Janez Lavtar - Dušan, Anton Žbontar - Slavc in Boris Globočnik, člani Rajonskega odbora OF ter Janko Markelj, sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Prvi trije so se srečno rešili in prečkali cesto ter reko Selško Soro, Janko Markelj pa je bil smrtno zadet v hrbet.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Janko Markelj, rojen 18. februarja 1923 v Železnikih, tehnolog, obiskoval je vojaško letalsko šolo v Kruševcu. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je bil povezan že v Mariboru, kjer je živel s svojimi domačimi. V njihovem stanovanju so bili sestanki, vsa družina je zbirala material za pohorske partizane. Zaradi nevarnosti izdaje se je Janko marca 1943 odpravil med gorenjske partizane. Postal je prvi sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Padel je 14. julija 1943 pri Zalem Logu.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Janko Markelj, rojen 18. februarja 1923 v Železnikih, tehnolog, obiskoval je vojaško letalsko šolo v Kruševcu. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je bil povezan že v Mariboru, kjer je živel s svojimi domačimi. V njihovem stanovanju so bili sestanki, vsa družina je zbirala material za pohorske partizane. Zaradi nevarnosti izdaje se je Janko marca 1943 odpravil med gorenjske partizane. Postal je prvi sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Padel je 14. julija 1943 pri Zalem Logu.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem