2020
Zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dobi FRANC FRANKO
Franc Franko rojen 16.12.1944 s prebivališčem Poljanska cesta 69 v Škofji Loki, član Krajevne organizacije Škofja Loka-mesto, je član širše družinske skupnosti, ki je v večjem številu neposredno aktivno sodelovala v NOB ter povojni obnovi domovine.
Ko so eni od aktivnih članic v KO ZB Francka Galičič, dobitnici Srebrne plakete ZZB NOB Slovenije, zaradi starosti in bolezni pošle življenjske moči, je vodenje krajevne organizacije leta 2015 prevzel Franko, leto kasneje pa je od predsednika občinske organizacije prevzel še vodenje koordinacije krajevnih organizacij na območju občine Škofja Loka. Takoj ob prevzemu vodstvenih funkcij se je bistveno izboljšalo delo tako na krajevnem kot tudi občinskem nivoju. Še več, njegovo uspešno delo je postalo izjemnega pomena za združenje na vseh nivojih, saj je vzpodbudil posameznike k včlanitvi v združenje. Glede na število članov je krajevna organizacija postala ena večjih v prostoru. Prav zaradi uspešnosti je bila krajevna organizacija letošnje leto predlagana za naj krajevno organizacijo na Pokrajinskem svetu za Gorenjsko. Članstvo je sedaj dobro organizirano, veliko je sodelovanja na vseh področjih od vzdrževanja in urejanja spominskih obeležij, obiskov spominskih proslav ter prireditev v domačem okolju, širše po državi in zamejstvu.
Franko vsako leto pripravi spomladanski in jesenski izlet v kraje povezane z NOB. Člani se poleg znamenitosti slovenskih krajev, podrobneje seznanijo z NOB tradicijo tistega kraja, spoznajo njihovega predsednika in se z lovorjevim vencem poklonijo spominu na padle slovenske junake. Program prireditev, ki se jih udeležujemo, je razširil in poskrbel za vedno polne avtobuse.
Na njegovo pobudo smo začeli s slovesnostjo na Jamniku v spomin na prvo loško četo in smučarski vod iz Ljubljane. Prav z namenom ohranjanja in uveljavljanja vrednot NOB poskrbi za celoten kulturni program, slavnostnega govornika in organizacijo prevoza na težko dostopen teren.
Skupaj z nekaterimi člani dvakrat letno poskrbi za čiščenje spomenikov na bolj oddaljenem škofjeloškem območju. Skupaj z Matjažem Hafnerjem pa se je leta 2018 zavzel za ponovno postavitev spominskega obeležja na Jamniku, ki je bilo zaključeno letošnjo pomlad, njena otvoritev pa je bila zaradi razglašene epidemije prestavljen na jesenski čas.
Ko so eni od aktivnih članic v KO ZB Francka Galičič, dobitnici Srebrne plakete ZZB NOB Slovenije, zaradi starosti in bolezni pošle življenjske moči, je vodenje krajevne organizacije leta 2015 prevzel Franko, leto kasneje pa je od predsednika občinske organizacije prevzel še vodenje koordinacije krajevnih organizacij na območju občine Škofja Loka. Takoj ob prevzemu vodstvenih funkcij se je bistveno izboljšalo delo tako na krajevnem kot tudi občinskem nivoju. Še več, njegovo uspešno delo je postalo izjemnega pomena za združenje na vseh nivojih, saj je vzpodbudil posameznike k včlanitvi v združenje. Glede na število članov je krajevna organizacija postala ena večjih v prostoru. Prav zaradi uspešnosti je bila krajevna organizacija letošnje leto predlagana za naj krajevno organizacijo na Pokrajinskem svetu za Gorenjsko. Članstvo je sedaj dobro organizirano, veliko je sodelovanja na vseh področjih od vzdrževanja in urejanja spominskih obeležij, obiskov spominskih proslav ter prireditev v domačem okolju, širše po državi in zamejstvu.
Franko vsako leto pripravi spomladanski in jesenski izlet v kraje povezane z NOB. Člani se poleg znamenitosti slovenskih krajev, podrobneje seznanijo z NOB tradicijo tistega kraja, spoznajo njihovega predsednika in se z lovorjevim vencem poklonijo spominu na padle slovenske junake. Program prireditev, ki se jih udeležujemo, je razširil in poskrbel za vedno polne avtobuse.
Na njegovo pobudo smo začeli s slovesnostjo na Jamniku v spomin na prvo loško četo in smučarski vod iz Ljubljane. Prav z namenom ohranjanja in uveljavljanja vrednot NOB poskrbi za celoten kulturni program, slavnostnega govornika in organizacijo prevoza na težko dostopen teren.
Skupaj z nekaterimi člani dvakrat letno poskrbi za čiščenje spomenikov na bolj oddaljenem škofjeloškem območju. Skupaj z Matjažem Hafnerjem pa se je leta 2018 zavzel za ponovno postavitev spominskega obeležja na Jamniku, ki je bilo zaključeno letošnjo pomlad, njena otvoritev pa je bila zaradi razglašene epidemije prestavljen na jesenski čas.
Zlato plaketo za najboljšo krajevno organizacijo prejme KRAJEVNA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA-mesto
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto je najbolj aktivna organizacija v Združenju borcev za vrednote NOB Škofja Loka. Vestno skrbi za spomenike in spominska obeležja NOB, uspešno uresničuje vlogo v smislu ohranjanja vrednot NOB v svojem okolju in v združenju ter si prizadeva za pridobivanje novih članov in pomlajevanje članstva.
1. Splošno o krajevni organizaciji
Krajevna organizacija Škofja Loka - mesto je leta 2017 štela 178 članov, leto kasneje 175 članov, lansko leto pa 172 . Pridobivanje novih članov je stalna in prednostna naloga organizacije. Podobno misleče vabijo, da se jim pridružijo pri ohranjanju pozitivne združevalne energije slovenskega naroda in prispevajo h pozitivnemu in ustvarjalnemu napredku našega družbenega razvoja. Veseli so vsakega, ki ima pozitiven odnos do vrednot, za katere so se bojevali in jih tudi uresničili partizani, kot sestavni del zmagovitih zavezniških sil. Leta 2017 so se jim tako pridružili 4 člani, leto kasneje 6 članov, lansko leto pa 3. Na območju krajevne organizacije je 20 spominskih obeležij.
2. Proslave
Leta 2018 je krajevna organizacija skupaj z združenjem in občino Škofja Loka pripravila slovesnost ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju v Sokolskem domu s slavnostnim govornikom Ludvikom Kalužo, članom krajevne organizacije.
Tudi lansko leto je organizacija sodelovala pri organizacije prireditve ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Na tej proslavi je z glasbeno točko sodelovalo 10 učencev predmetne stopnje Osnovne šole Ivana Groharja.
Krajevna organizacija je z nastopom novega predsednika začela organizirati tovariško srečanje ob obletnici napada na škofjeloško četo 11. marca 1942 na Jamnikovi domačiji na Sv. Barbari s kratkim kulturnim programom in slavnostnim govornikom. Jamnikova domačija je bila skupno prebivališče ali mala partizanska »vojašnica« škofjeloških partizanov in prvih ljubljanskih prostovoljcev v letu 1942 ter nekaterim zadnji dom. S prireditvijo počastijo spomin na prve loške partizane, ki so se po umiku iz Dražgoš zatekli na zapuščeno Jamnikovo domačijo na samotnem hribu pod Osolnikom, in tam preživeli skoraj mesec dni, preden jih je okupator spet zasledil. Z željo, da spomin na Škofjeloško četo in njen ognjeni krst postane tradicionalen ga zaznamujejo s številčno udeležbo. Posebnost prireditve je, da poteka na prizorišču, ki ni dostopen z avtomobilom, tako da se udeleženci iz parkirišča na bližnji kmetiji odpravijo peš po počasi se vzpenjajoči gozdni poti in opravijo 30 minutni pohod.
3. Spominski pohodi
Člani krajevne organizacije se vsako leto udeležujejo tradicionalnega spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Pohod organizira Planinsko društvo Škofja Loka, predvidoma traja do deset ur, je v zahtevnih zimskih razmerah s pričetkom opolnoči. Udeležujejo se tudi spominsko-rekreativnega pohoda na Blegoš. Organizira ga Planinsko društvo Gorenja vas v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka v spomin na 9. maj 1945, ko sta po štirih letih nepopisnega gorja Evropa in Svet svobodno zadihala. Danes je ta pohod namenjen tudi obeležitvi evropskega sodelovanja v miru in svobodi. V spomin na poljansko vstajo pa se decembra udeležujejo pohoda iz Poljan nad Škofjo Loko mimo obeležja, kjer se je nekaj časa v zemljanki zadrževal Boris Kidrič, do Kalanove hiše, kjer je bil 4. decembra 1941 sprejet sklep o ustanovitvi Poljanske čete. Pohod pripravlja krajevna organizacija Poljane.
4. Udeležba na osrednjih proslavah ZZB, obiski krajev iz NOB
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto se letno udeleži približno 25 slovesnosti posvečene NOB dogodkom. Med drugim so se člani redno udeležili tudi osrednjih proslav ZZB, slovesnosti ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini in 70-letnice delovanja ZZB NOB Slovenije.
Za svoje člane v organizaciji vsako leto pripravijo spomladanski in jesenski izlet v kraje povezane z NOB. Tako so od leta 2015, ko je z delom pričel novi predsednik, obiskali:
5. Vzdrževanje spominskih obeležij (število)
Na območju krajevne organizacije Škofja Loka-mesto je 20 spominskih obeležij, katerim organizacija posveča precejšnjo skrb pri obnovi in vzdrževanju. Lansko leto je stekla akcija za ponovno postavitev spominske plošče na Jamniku na Sv. Barbari, posvečene padlim borcem 11.3.1942. Ponovna postavitev je bila dokončana jeseni 2020. Spominska plošča je bila iz Loškega muzeja Škofja Loka prevzeta in odpeljana v popravilo. Lastnik parcele, na kateri ponovno stoji spomenik, se je s ponovno postavitvijo strinjal in jo pisno odobril, kar dokazuje overjeno soglasje lastnika.
Da bi našim zanamcem zapustili zgodovino in dediščino NOB na Škofjeloškem območju čim bolj dokumentirano in jasno, ter da bi jo zaščitili, so skupaj z združenjem na Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, dali pobudo za vpis spomenikov NOB na območju Upravne enote Škofja Loka v Register nepremične kulturne dediščine.
6. Komemorativne svečanosti
Praporščaki krajevne organizacije so prisotni vsako leto 9. februarja na komemorativni slovesnosti 50 ustreljenim talcem za Kamnitnikom. Skupaj z združenjem pa pripravijo komemorativno svečanost ob dnevu spomina na mrtve pred Domom ZB v Škofji Loki 30. oktobra.
Skupaj s predstavniki VZPI – ANPI iz Goriške pokrajine in Čedada, predstavniki občine Škofja Loka in združenja vsako zadnjo soboto v maju položijo vence najprej v Rovtu in potem k spomeniku pri Sv. Lenartu. Komemorativna slovesnost poteka v počastitev spomina na 28 padlih garibaldincev brigade Antonio Gramsci partizanske divizije Garibaldi Natisone v krajih pod Blegošem.
7. Sodelovanje s šolami
10 otrok Osnovne šole Ivana Groharja je lansko leto z glasbeno točko nastopilo na proslavi ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju v Sokolskem domu v Škofji Loki, ki jo je v sodelovanju z združenjem in občino pripravila Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto.
8. Skrb za starejše občane
Člani odbora krajevne organizacije obiščejo jubilante ob njihovem prazniku in jim zaželijo vse najboljše. Ob koncu leta pa organizirajo tradicionalno srečanje starejših članov v eni izmed škofjeloških gostiln s kosilom in kulturnim programom.
Vsem članicam ob mednarodnem dnevu žena čestitajo za praznik in se jim z voščilnico zahvalijo, ker s svojo posebno čutnostjo in predanostjo ter razumnostjo našo družbo in odnos bogatijo z neizmerno pomembnimi vrednotami, ki dajejo življenju posebne dimenzije in smisel.
9. Pridobljena priznanja v zadnjih treh letih
Člani krajevne organizacije so bili v zadnjih treh letih nagrajeni tudi s posebnimi priznanji. Leta 2018 je član Ivan Križnar prejel Zlato plaketo ZZB NOB Slovenije za požrtvovalno prostovoljno delo s katerim je prispeval k prepoznavnosti krajevne organizacije in združenja. Leta 2013 je v samozaložbi izdal knjigo o domači vasi Delnice, tako imenovani partizanski Mali Moskvi, in njenih ljudeh. V knjigi so zapisani pogovori s starejšimi, ki obujajo spomine na težko obdobje okupacije. Zanje je ta čas še vedno živ in preko knjige je Ivan prenesel njihova doživetja in zgodbe njihovih prednikov. Mnogi zapisi so težki in žalostni, kajti vas je v drugi svetovni vojni zelo krvavela, nasilne smrti je umrl vsak peti vaščan, požgane so bile štiri domačije. Z raziskovalnim delom in uveljavljanjem zgodovinske ustvarjalnosti, povezane z NOB, pa je Ivan nadaljeval. Na njegovo pobudo so se srečali nekdanji učitelji in učenci partizanske šole. Ob obujanju spominov se je porodila ideja, da bi zbrali, zapisali in objavili za partizansko šolstvo vsa dostopna in pomembna gradiva in pričevanja še živečih učiteljev in učencev. Skupaj z ostalimi avtorji je podrobneje raziskoval partizansko šolstvo, obiskal vse kraje in ljudi, ki so bili kakorkoli povezani s partizanskim šolstvom v Poljanski dolini, zbrano gradivo umestil v čas in prostor ter mu dal zgodovinsko veljavo. Delo je opravil z namenom, da se v zavesti vseh Slovencev ohrani spomin na tako pomemben del dejavnosti kot sta vzgoja in skrb za slovenski jezik in to v času, ko nam je okupator namenil fizično in duhovno uničenje. Vse zato, da bodo lahko naši zanamci prebirali o sistemu, ki je deloval v ilegali, v knjigi o partizanskem šolstvu, ki je izšla konec junija 2018.
Istega leta so bila podeljena tudi posebna priznanja ob 70-letnici delovanja ZZB NOB Slovenije. Prejemniki priznanj so bili: Galičič Francka, Franko Franc in Vraničar Marko.
Tudi združenje podeljuje članom zahvale za brezpogojno predanost NOB in delu v organizaciji. Matjaž Hafner je leta 2017 prejel zahvalo združenja za dano pobudo in veliko osebno angažiranost, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo. Knjiga opisuje razmere in junaški boj velikega dela slovenskega naroda, v skladu s pozivom IO OF k oboroženemu uporu zoper okupatorja. Anica Pintar pa je prejela zahvalo združenja za dolgoletno aktivno delo v izvršnem odboru krajevne organizacije ter vestno opravljanje poverjeniških zadolžitev.
10. Informativna dejavnost
Članstvo je o dejavnostih krajevne organizacije obveščeno preko poverjenikov, elektronske pošte, informacije pa lahko dobijo tudi na spletni strani združenja www.zbnobskofjaloka.weebly.com. O slovesnostih in komemorativnih proslavah lokalno javnost obveščajo tudi preko Radia Sore, Gorenjskega Glasu in Loških novic.
Izrednega pomena je bila pobuda in finančna donacija člana Matjaža Hafnerja, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo. Delo zajema dogodke iz prvih mesecev narodnega upora in poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj do dobro načrtovanega napada v Škofji Loki in hkratnega dviga vstaje, kljub prizadevanjem, ni prišlo že oktobra 1941. Obravnava minersko – sabotažne akcije, ki so bile ene izmed oblik upora v začetnem obdobju vstaje proti tujim zavojevalcem. Prvič v NOB-jevski literaturi v tem gradivu objavlja tridnevno posvetovanje pri Sv. Barbari, na katerem so Jože Gregorčič, Lojze Kebe, Maks Krmelj in Jože Kranjc po zaključeni poti Cankarjevega bataljona po Selški in Poljanski dolini, po bojih v Dražgošah, po njegovi razpustitvi in po zadušitvi decembrske vstaje 1941 ponovno kritično presodili pretekle dogodke ter sprejeli vrsto sklepov in pobud za oživitev pomladanske ofenzive, ki naj bi jo vodile na novo preurejene partizanske enote na Gorenjskem. Osrednji del prispevka pa namenja prvi skupini izbranih prostovoljcev iz Ljubljane, to so bili predvsem športniki, visokošolci in poklicni vojaki bivše Jugoslovanske vojske, poznani kot »smučarska četa«. Glavno poveljstvo jih je opremilo in temeljito pripravilo za bojevanje v zimskem času na smučeh v hribovitem svetu Gorenjske od decembra 1941 do svojega odhoda v partizane v začetku februarja 1942, ko se je na Gorenjskem razplamtevala oborožena vstaja, s katero naj bi skušali priboriti prvo osvobojeno ozemlje v okupirani Sloveniji.
Vodstvo krajevne organizacije je lansko leto aktivno pristopilo k akciji »Svobodna beseda za vse«. Na zboru članov je pozvalo k naročanju revije in doseglo, da je revijo naročilo 101 član od skupaj 172 članov v organizaciji. V zadnjih treh letih so imeli objavljenih 9 prispevkov.
1. Splošno o krajevni organizaciji
Krajevna organizacija Škofja Loka - mesto je leta 2017 štela 178 članov, leto kasneje 175 članov, lansko leto pa 172 . Pridobivanje novih članov je stalna in prednostna naloga organizacije. Podobno misleče vabijo, da se jim pridružijo pri ohranjanju pozitivne združevalne energije slovenskega naroda in prispevajo h pozitivnemu in ustvarjalnemu napredku našega družbenega razvoja. Veseli so vsakega, ki ima pozitiven odnos do vrednot, za katere so se bojevali in jih tudi uresničili partizani, kot sestavni del zmagovitih zavezniških sil. Leta 2017 so se jim tako pridružili 4 člani, leto kasneje 6 članov, lansko leto pa 3. Na območju krajevne organizacije je 20 spominskih obeležij.
2. Proslave
Leta 2018 je krajevna organizacija skupaj z združenjem in občino Škofja Loka pripravila slovesnost ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju v Sokolskem domu s slavnostnim govornikom Ludvikom Kalužo, članom krajevne organizacije.
Tudi lansko leto je organizacija sodelovala pri organizacije prireditve ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Na tej proslavi je z glasbeno točko sodelovalo 10 učencev predmetne stopnje Osnovne šole Ivana Groharja.
Krajevna organizacija je z nastopom novega predsednika začela organizirati tovariško srečanje ob obletnici napada na škofjeloško četo 11. marca 1942 na Jamnikovi domačiji na Sv. Barbari s kratkim kulturnim programom in slavnostnim govornikom. Jamnikova domačija je bila skupno prebivališče ali mala partizanska »vojašnica« škofjeloških partizanov in prvih ljubljanskih prostovoljcev v letu 1942 ter nekaterim zadnji dom. S prireditvijo počastijo spomin na prve loške partizane, ki so se po umiku iz Dražgoš zatekli na zapuščeno Jamnikovo domačijo na samotnem hribu pod Osolnikom, in tam preživeli skoraj mesec dni, preden jih je okupator spet zasledil. Z željo, da spomin na Škofjeloško četo in njen ognjeni krst postane tradicionalen ga zaznamujejo s številčno udeležbo. Posebnost prireditve je, da poteka na prizorišču, ki ni dostopen z avtomobilom, tako da se udeleženci iz parkirišča na bližnji kmetiji odpravijo peš po počasi se vzpenjajoči gozdni poti in opravijo 30 minutni pohod.
3. Spominski pohodi
Člani krajevne organizacije se vsako leto udeležujejo tradicionalnega spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Pohod organizira Planinsko društvo Škofja Loka, predvidoma traja do deset ur, je v zahtevnih zimskih razmerah s pričetkom opolnoči. Udeležujejo se tudi spominsko-rekreativnega pohoda na Blegoš. Organizira ga Planinsko društvo Gorenja vas v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka v spomin na 9. maj 1945, ko sta po štirih letih nepopisnega gorja Evropa in Svet svobodno zadihala. Danes je ta pohod namenjen tudi obeležitvi evropskega sodelovanja v miru in svobodi. V spomin na poljansko vstajo pa se decembra udeležujejo pohoda iz Poljan nad Škofjo Loko mimo obeležja, kjer se je nekaj časa v zemljanki zadrževal Boris Kidrič, do Kalanove hiše, kjer je bil 4. decembra 1941 sprejet sklep o ustanovitvi Poljanske čete. Pohod pripravlja krajevna organizacija Poljane.
4. Udeležba na osrednjih proslavah ZZB, obiski krajev iz NOB
Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto se letno udeleži približno 25 slovesnosti posvečene NOB dogodkom. Med drugim so se člani redno udeležili tudi osrednjih proslav ZZB, slovesnosti ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini in 70-letnice delovanja ZZB NOB Slovenije.
Za svoje člane v organizaciji vsako leto pripravijo spomladanski in jesenski izlet v kraje povezane z NOB. Tako so od leta 2015, ko je z delom pričel novi predsednik, obiskali:
- bolnico Franjo
- Bazovico, kjer so bili, zaradi protifašistične dejavnosti, 6. septembra 1930 ustreljeni štirje junaki in člani TIGR-a. Poklonili so se jim z vencem in svečo.
- Tatre, kjer je Šercerjeva brigada imela velike boje, in kjer je padlo veliko naših borcev.
- Koncentracijsko taborišče Gonars ter grad in muzej v Gorici, kjer so se seznanili z nemškim zločinom nad ujetimi partizani.
- Borovlje, kjer na pokopališču stojita spomenika NOB, Celovec; kjer so pri osrednjem spomeniku slovenskim žrtvam nacizma, prižgali svečo in poslušali razlago vodiča o grozljivih posledicah odpora Slovencev; Velikovec, kjer je okupator aprila 1942 nadaljeval s svojo strategijo planinskih deportacij, kar je privedlo do edinega oboroženega odpora proti nacizmu na področju Avstrije za časa 2. svetovne vojne in so ga izvedli Koroški Slovenci.
- Dravograd in si v kletnih prostorih sedanje občinske zgradbe ogledali muzejsko zbirko nacističnega nasilja - gestapovske mučilnice in ob osrednjem spomeniku NOB prižgali svečko v spomin 42 borcem, talcem in mučenikom NOB v letih 1941 do 1945.
- Grahovo, kjer so se poklonili pogumnemu dejanju Tomšičeve in Šercerjeve brigade, ki sta 23. novembra 1943 uničili belogardistično postojanko Grahovo.
- Cezanjevce, kjer so se pri spomeniku NOB poklonili spominu 25 talcem, ki so jih Nemci leta 1944 postrelili in se tako maščevali za svoje izgube.
- Bazo 20, ki je bila med drugo svetovno vojno sedež političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in drugih partizanskih ustanov.
- Spominsko sobo v Krškem posvečeno prvim krškim borcem, ki so bili znanilci zgodnjega partizanstva. Organizirani so bili v četo, imeli svoje orožje, strelivo in razstrelivo, povezani so bili s PK KPS za severno Slovenijo, načrtovali so odpor in prve bojne akcije. V spomin padlim krškim borcem smo se poklonili z lovorjevim vencem in svečko v spominskem parku, pri osnovni šoli Jurija Dalmatina.
5. Vzdrževanje spominskih obeležij (število)
Na območju krajevne organizacije Škofja Loka-mesto je 20 spominskih obeležij, katerim organizacija posveča precejšnjo skrb pri obnovi in vzdrževanju. Lansko leto je stekla akcija za ponovno postavitev spominske plošče na Jamniku na Sv. Barbari, posvečene padlim borcem 11.3.1942. Ponovna postavitev je bila dokončana jeseni 2020. Spominska plošča je bila iz Loškega muzeja Škofja Loka prevzeta in odpeljana v popravilo. Lastnik parcele, na kateri ponovno stoji spomenik, se je s ponovno postavitvijo strinjal in jo pisno odobril, kar dokazuje overjeno soglasje lastnika.
Da bi našim zanamcem zapustili zgodovino in dediščino NOB na Škofjeloškem območju čim bolj dokumentirano in jasno, ter da bi jo zaščitili, so skupaj z združenjem na Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, dali pobudo za vpis spomenikov NOB na območju Upravne enote Škofja Loka v Register nepremične kulturne dediščine.
6. Komemorativne svečanosti
Praporščaki krajevne organizacije so prisotni vsako leto 9. februarja na komemorativni slovesnosti 50 ustreljenim talcem za Kamnitnikom. Skupaj z združenjem pa pripravijo komemorativno svečanost ob dnevu spomina na mrtve pred Domom ZB v Škofji Loki 30. oktobra.
Skupaj s predstavniki VZPI – ANPI iz Goriške pokrajine in Čedada, predstavniki občine Škofja Loka in združenja vsako zadnjo soboto v maju položijo vence najprej v Rovtu in potem k spomeniku pri Sv. Lenartu. Komemorativna slovesnost poteka v počastitev spomina na 28 padlih garibaldincev brigade Antonio Gramsci partizanske divizije Garibaldi Natisone v krajih pod Blegošem.
7. Sodelovanje s šolami
10 otrok Osnovne šole Ivana Groharja je lansko leto z glasbeno točko nastopilo na proslavi ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju v Sokolskem domu v Škofji Loki, ki jo je v sodelovanju z združenjem in občino pripravila Krajevna organizacija Škofja Loka-mesto.
8. Skrb za starejše občane
Člani odbora krajevne organizacije obiščejo jubilante ob njihovem prazniku in jim zaželijo vse najboljše. Ob koncu leta pa organizirajo tradicionalno srečanje starejših članov v eni izmed škofjeloških gostiln s kosilom in kulturnim programom.
Vsem članicam ob mednarodnem dnevu žena čestitajo za praznik in se jim z voščilnico zahvalijo, ker s svojo posebno čutnostjo in predanostjo ter razumnostjo našo družbo in odnos bogatijo z neizmerno pomembnimi vrednotami, ki dajejo življenju posebne dimenzije in smisel.
9. Pridobljena priznanja v zadnjih treh letih
Člani krajevne organizacije so bili v zadnjih treh letih nagrajeni tudi s posebnimi priznanji. Leta 2018 je član Ivan Križnar prejel Zlato plaketo ZZB NOB Slovenije za požrtvovalno prostovoljno delo s katerim je prispeval k prepoznavnosti krajevne organizacije in združenja. Leta 2013 je v samozaložbi izdal knjigo o domači vasi Delnice, tako imenovani partizanski Mali Moskvi, in njenih ljudeh. V knjigi so zapisani pogovori s starejšimi, ki obujajo spomine na težko obdobje okupacije. Zanje je ta čas še vedno živ in preko knjige je Ivan prenesel njihova doživetja in zgodbe njihovih prednikov. Mnogi zapisi so težki in žalostni, kajti vas je v drugi svetovni vojni zelo krvavela, nasilne smrti je umrl vsak peti vaščan, požgane so bile štiri domačije. Z raziskovalnim delom in uveljavljanjem zgodovinske ustvarjalnosti, povezane z NOB, pa je Ivan nadaljeval. Na njegovo pobudo so se srečali nekdanji učitelji in učenci partizanske šole. Ob obujanju spominov se je porodila ideja, da bi zbrali, zapisali in objavili za partizansko šolstvo vsa dostopna in pomembna gradiva in pričevanja še živečih učiteljev in učencev. Skupaj z ostalimi avtorji je podrobneje raziskoval partizansko šolstvo, obiskal vse kraje in ljudi, ki so bili kakorkoli povezani s partizanskim šolstvom v Poljanski dolini, zbrano gradivo umestil v čas in prostor ter mu dal zgodovinsko veljavo. Delo je opravil z namenom, da se v zavesti vseh Slovencev ohrani spomin na tako pomemben del dejavnosti kot sta vzgoja in skrb za slovenski jezik in to v času, ko nam je okupator namenil fizično in duhovno uničenje. Vse zato, da bodo lahko naši zanamci prebirali o sistemu, ki je deloval v ilegali, v knjigi o partizanskem šolstvu, ki je izšla konec junija 2018.
Istega leta so bila podeljena tudi posebna priznanja ob 70-letnici delovanja ZZB NOB Slovenije. Prejemniki priznanj so bili: Galičič Francka, Franko Franc in Vraničar Marko.
Tudi združenje podeljuje članom zahvale za brezpogojno predanost NOB in delu v organizaciji. Matjaž Hafner je leta 2017 prejel zahvalo združenja za dano pobudo in veliko osebno angažiranost, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo. Knjiga opisuje razmere in junaški boj velikega dela slovenskega naroda, v skladu s pozivom IO OF k oboroženemu uporu zoper okupatorja. Anica Pintar pa je prejela zahvalo združenja za dolgoletno aktivno delo v izvršnem odboru krajevne organizacije ter vestno opravljanje poverjeniških zadolžitev.
10. Informativna dejavnost
Članstvo je o dejavnostih krajevne organizacije obveščeno preko poverjenikov, elektronske pošte, informacije pa lahko dobijo tudi na spletni strani združenja www.zbnobskofjaloka.weebly.com. O slovesnostih in komemorativnih proslavah lokalno javnost obveščajo tudi preko Radia Sore, Gorenjskega Glasu in Loških novic.
Izrednega pomena je bila pobuda in finančna donacija člana Matjaža Hafnerja, da je izšla knjižica Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo. Delo zajema dogodke iz prvih mesecev narodnega upora in poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj do dobro načrtovanega napada v Škofji Loki in hkratnega dviga vstaje, kljub prizadevanjem, ni prišlo že oktobra 1941. Obravnava minersko – sabotažne akcije, ki so bile ene izmed oblik upora v začetnem obdobju vstaje proti tujim zavojevalcem. Prvič v NOB-jevski literaturi v tem gradivu objavlja tridnevno posvetovanje pri Sv. Barbari, na katerem so Jože Gregorčič, Lojze Kebe, Maks Krmelj in Jože Kranjc po zaključeni poti Cankarjevega bataljona po Selški in Poljanski dolini, po bojih v Dražgošah, po njegovi razpustitvi in po zadušitvi decembrske vstaje 1941 ponovno kritično presodili pretekle dogodke ter sprejeli vrsto sklepov in pobud za oživitev pomladanske ofenzive, ki naj bi jo vodile na novo preurejene partizanske enote na Gorenjskem. Osrednji del prispevka pa namenja prvi skupini izbranih prostovoljcev iz Ljubljane, to so bili predvsem športniki, visokošolci in poklicni vojaki bivše Jugoslovanske vojske, poznani kot »smučarska četa«. Glavno poveljstvo jih je opremilo in temeljito pripravilo za bojevanje v zimskem času na smučeh v hribovitem svetu Gorenjske od decembra 1941 do svojega odhoda v partizane v začetku februarja 1942, ko se je na Gorenjskem razplamtevala oborožena vstaja, s katero naj bi skušali priboriti prvo osvobojeno ozemlje v okupirani Sloveniji.
Vodstvo krajevne organizacije je lansko leto aktivno pristopilo k akciji »Svobodna beseda za vse«. Na zboru članov je pozvalo k naročanju revije in doseglo, da je revijo naročilo 101 član od skupaj 172 članov v organizaciji. V zadnjih treh letih so imeli objavljenih 9 prispevkov.
Srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dobi MATJAŽ HAFNER
Matjaž Hafner rojen 29. julija 1941 s stalnim prebivališčem na Fužinski ulici v Škofji Loki, po poklicu diplomirani inženir kemije, sedaj upokojenec.
Matjaž Hafner je že od nekdaj aktiven družbeno-politični delavec. Med letom 2015 in 2017 se je lotil zapuščine pokojnega Marijana Masterla o zgodovinski problematiki NOB na ožjem in širšem področju občine Škofja Loka s poudarkom na delovanju prve loške partizanske čete in smučarskega voda iz Ljubljane. Pripadniki prve škofjeloške čete (Marijan Masterl, France in Niko Kavčič) so pozimi leta 1983 z namenom, da pripravijo dokumentacijo in jo objavijo, pripravili skupna izhodišča, po katerih naj bi se približali zastavljenemu cilju . t.j. čim bolj vernemu opisu prvega partizanskega obdobja na Škofjeloškem, vendar sta ih prehitela čas in smrt, gradivo pa je ostalo neurejeno in neobjavljeno. Po smrti Marijana Masterla je Matjaž Hafner od njegovih svojcev prevzel rokopise, dokumentacijo in vso ostalo gradivo, ga uredil, poskrbel in za tisk in objavo, ob tem pa ves čas nosil tudi celotno finančno breme.
Objavljena publikacija preneša zgodovinski zapis po razdelitvi Cankarjevega bataljona po bitki v Dražgošah in vrnitvi škofjeloških partizanov v dolino Hrastnice na zapuščeno Jamnikovo domačijo, kjer se jim je pridružil smučarski vod iz Ljubljane. Po izdaji in napadu Nemcev, je na območju domačije padlo 7 partizanov, ki so jih pokopali na kraju tragičnega dogodka. Posmrtni ostanki so bili kasneje prekopani v skupno grobišče na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki, spominsko obeležje pa odpeljano v depo škofjeloškega muzeja. Prav na pobudo Matjaža Hafnerja in Franc Franka se je leta 2018 začela akcija ponovne postavitve spominske plošče, ki pa je bila v zgodnji letošnji pomladi že zaključena in zaradi razglašene epidemije odprta jeseni.
Matjaž Hafner je že od nekdaj aktiven družbeno-politični delavec. Med letom 2015 in 2017 se je lotil zapuščine pokojnega Marijana Masterla o zgodovinski problematiki NOB na ožjem in širšem področju občine Škofja Loka s poudarkom na delovanju prve loške partizanske čete in smučarskega voda iz Ljubljane. Pripadniki prve škofjeloške čete (Marijan Masterl, France in Niko Kavčič) so pozimi leta 1983 z namenom, da pripravijo dokumentacijo in jo objavijo, pripravili skupna izhodišča, po katerih naj bi se približali zastavljenemu cilju . t.j. čim bolj vernemu opisu prvega partizanskega obdobja na Škofjeloškem, vendar sta ih prehitela čas in smrt, gradivo pa je ostalo neurejeno in neobjavljeno. Po smrti Marijana Masterla je Matjaž Hafner od njegovih svojcev prevzel rokopise, dokumentacijo in vso ostalo gradivo, ga uredil, poskrbel in za tisk in objavo, ob tem pa ves čas nosil tudi celotno finančno breme.
Objavljena publikacija preneša zgodovinski zapis po razdelitvi Cankarjevega bataljona po bitki v Dražgošah in vrnitvi škofjeloških partizanov v dolino Hrastnice na zapuščeno Jamnikovo domačijo, kjer se jim je pridružil smučarski vod iz Ljubljane. Po izdaji in napadu Nemcev, je na območju domačije padlo 7 partizanov, ki so jih pokopali na kraju tragičnega dogodka. Posmrtni ostanki so bili kasneje prekopani v skupno grobišče na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki, spominsko obeležje pa odpeljano v depo škofjeloškega muzeja. Prav na pobudo Matjaža Hafnerja in Franc Franka se je leta 2018 začela akcija ponovne postavitve spominske plošče, ki pa je bila v zgodnji letošnji pomladi že zaključena in zaradi razglašene epidemije odprta jeseni.
Srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije dobi PLANINSKO DRUŠTVO ZA SELŠKO DOLINO za sodelovanje pri počastitvi zgodovinskih obletnic NOB
Vsako leto v Dražgošah tradicionalno poteka prireditev v počastitev obletnice bitke Cankarjevega bataljona z Nemci med 9. in 11. januarjem leta 1942, do nje pa poleg konvoja avtomobilov in avtobusov, vodijo mnogi rekreativni pohodi, tudi dva nočna, najzahtevnejša. Med najbolj znana sodi nočni rekreativni pohod iz Železnikov čez Ratitovec do Dražgoš s pričetkom opolnoči pred plavnim bazenom. Deseturni pohod poteka v vsakem vremenu čez Prtovč, Ratitovec, planino Pečana, Kosmati vrh, prek Jesenovca, Ledin in Mosti do Rastovke ter po Jelovici do dražgoške šole. Pohod je zaradi dolžine, nočnega termina, zimskih razmer in razmeroma velike premagane višinske razlike (1596m) zelo zahteven. Pohod poteka v strnjeni skupini pod vodstvom planinskih vodnikov. Zaradi nevarnega in strmega terena, je velika nevarnost zdrsa, kar od organizatorjev terja, da poskrbijo za zadostno število vodnikov. Njihova glavna skrb je, da ne bi kdo izmed udeležencev zastal, zataval in se tako izgubil. Na Rastovki zakurijo kres in poskrbijo, da se pohodniki ogrejejo in spočijejo. Velikokrat zaradi zimskih razmer že predhodno prehodijo pot, jo v snegu utrdijo in odpravijo vse morebitne nevarnosti. Številni vodniki tako poskrbijo, da je pohod varen, uspešen in predvsem atraktiven. Udeležijo pa se ga le tisti pohodniki, ki so dobro pripravljeni in povsem zdravi. Leta 2000 se je prvič podalo na to pot 25 udeležencev. Udeležba je bila vsako leto večja in do letos, ko je v Dražgoše vodil že 21. pohod, je to 25 kilometrov dolgo in deset ur trajajočo pot prehodilo cca. 3000 ljudi.
Številni pohodniki Dražgoše znova in znova zapuščajo zadovoljni in z obljubo, da naslednje leto spet pridejo. Za prvi pohod jih v planinskem društvu nagradijo z izkaznico, za tretji pohod bronasto značko, šesti pohod srebrno značko, deseti pohod zlato značko in za petnajsti pohod plaketo.
Za dobro organiziranost, angažiranost in požrtvovalnost vseh v društvu, ki sodelujejo pri tem zahtevnem projektu, zavezanosti zgodovinskemu izročilu Dražgoš ter za razvijanju solidarnosti in dobrih odnosov, se je Planinskemu društvu za Selško dolino podelila Srebrna plaketa ZZB NOB Slovenije.
Številni pohodniki Dražgoše znova in znova zapuščajo zadovoljni in z obljubo, da naslednje leto spet pridejo. Za prvi pohod jih v planinskem društvu nagradijo z izkaznico, za tretji pohod bronasto značko, šesti pohod srebrno značko, deseti pohod zlato značko in za petnajsti pohod plaketo.
Za dobro organiziranost, angažiranost in požrtvovalnost vseh v društvu, ki sodelujejo pri tem zahtevnem projektu, zavezanosti zgodovinskemu izročilu Dražgoš ter za razvijanju solidarnosti in dobrih odnosov, se je Planinskemu društvu za Selško dolino podelila Srebrna plaketa ZZB NOB Slovenije.