B U K O V Š Č I C A
1. Spominska plošča na osnovni šoli v Bukovščici
Spominska plošča na pročelju osnovne šole v Bukovščici je posvečena relejni kurirski postaji G-26, odkrita je bila leta 1980. Šola se nahaja na začetku vasi.
Napis na spominski plošči:
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G-26
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G-26
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
Preko območja Bukovščice so potekale pomembne kurirske poti, ki so leta 1944 prerasle v ustanovitev relejne kurirske postaje G-26. Sestavljali so jo dotedanji kurirji tega območja in območja Dražgoš, njihove poti so vodile do postaj v Martinj Vrhu, v Dražgošah, Kropi, v okolici Medvod in preko Save pod Storžič. Zaradi sovražnikovega pritiska so postajo G-26 v začetku leta 1945 preselili v Rudensko grapo.
2. Spominska plošča (na šoli) Minersko-sabotažni četi
Spominska plošča na pročelju osnovne šole v Bukovščici je posvečena delovanju Minersko-sabotažne čete Gorenjskega odreda, Grintavec, na tem območju od septembra 1943 do julija 1944. Odkrili so jo leta 1988, šola stoji na začetku vasi.
Napis na plošči:
Spominska plošča na pročelju osnovne šole v Bukovščici je posvečena delovanju Minersko-sabotažne čete Gorenjskega odreda, Grintavec, na tem območju od septembra 1943 do julija 1944. Odkrili so jo leta 1988, šola stoji na začetku vasi.
Napis na plošči:
MINERSKO SABOTAŽNA ČETA
GORENJSKEGA ODREDA »GRINTAVEC«
SE JE OD SEPTEMBRA 1943 DO
JULIJA 1944 ZADRŽEVALA V TEM
KRAJU. KRAJANI BUKOVŠČICE
IN OKOLICE SO PRIPOMOGLI, DA
NJENO TABORIŠČE NIKOLI
NI BILO IZDANO.
1988 KS BUKOVŠČICA
GORENJSKEGA ODREDA »GRINTAVEC«
SE JE OD SEPTEMBRA 1943 DO
JULIJA 1944 ZADRŽEVALA V TEM
KRAJU. KRAJANI BUKOVŠČICE
IN OKOLICE SO PRIPOMOGLI, DA
NJENO TABORIŠČE NIKOLI
NI BILO IZDANO.
1988 KS BUKOVŠČICA
Minersko-sabotažni vod Gorenjskega odreda, Grintavec, je od avgusta 1943 prebival v taborišču Kerbule in deloval z območja Hrastnika in Križne Gore. Njegov cilj sta bila železniška proga Škofja Loka–Radovljica in cesta skozi Sotesko v Selško dolino. Tako je septembra 1943 napadel železniško postajo Sv. Jošt, oktobra je dvakrat napadel železniško progo med Škofjo Loko in Kranjem ter povzročil iztirjenje vlaka in uničenje vagonov, novembra je povzročil iztirjenje vlaka na progi pod Sv. Joštom, v decembru pa je uničeval progo v okolici Kranja. V letu 1944 je napadal tudi cesto v Selško dolino in v januarju požgal v Dolenji vasi rezervno mostno konstrukcijo ter marca napadel nemški oklepnik in štiri kamione vojaštva, aprila pa domobrance na Križni Gori.
Prvi komandir je bil Jože Rebolj - Planinc, prvi politični komisar pa Jože Pintar.
7. marca 1944 se je vod preimenoval v 1. minersko četo Gorenjskega odreda, »Grintavec«, štela je okrog trideset borcev. Četa je območje Hrastnika zapustila poleti 1944 in se razdelila v Kokrški in Škofjeloški odred.
Prvi komandir je bil Jože Rebolj - Planinc, prvi politični komisar pa Jože Pintar.
7. marca 1944 se je vod preimenoval v 1. minersko četo Gorenjskega odreda, »Grintavec«, štela je okrog trideset borcev. Četa je območje Hrastnika zapustila poleti 1944 in se razdelila v Kokrški in Škofjeloški odred.
.3. Spominska plošča pri Kocjanovih
Spominska plošča pri Kocjanovih v Bukovščici je posvečena Tomažinovi družini in prvim ranjenim partizanom na tem območju, odkrili so jo leta 1950, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo.
Napis na spominski plošči:
Spominska plošča pri Kocjanovih v Bukovščici je posvečena Tomažinovi družini in prvim ranjenim partizanom na tem območju, odkrili so jo leta 1950, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo.
Napis na spominski plošči:
V TEJ HIŠI SO SE ZDRAVILI
PRVI RANJENI PARTIZANI
PERKO JANEZ, DEŽMAN JOŽE,
KERSTNIK STANE IN RANJENI
DRAŽGOŠKI BORCI OD AVGUSTA
1941 DO JANUARJA 1942, VSLED
ČESAR JE BILA TOMAŽINOVA
DRUŽINA IZGNANA. IN OČE JE
BIL USTRELJEN.
PRVI RANJENI PARTIZANI
PERKO JANEZ, DEŽMAN JOŽE,
KERSTNIK STANE IN RANJENI
DRAŽGOŠKI BORCI OD AVGUSTA
1941 DO JANUARJA 1942, VSLED
ČESAR JE BILA TOMAŽINOVA
DRUŽINA IZGNANA. IN OČE JE
BIL USTRELJEN.
Pri Kocjanovih so se v prvi zasilni ambulanti zdravili prvi partizani, ki so bili ranjeni v bojih na območju Selške doline v pozni jeseni 1941 in v dražgoški bitki. Zanje je skrbela vsa Tomažinova družina, zdravila in sanitetni material so jim dobavljali sorodniki iz Kranja. Po dražgoški bitki je bila ambulanta izdana, a so se ranjenci še pravočasno umaknili. 20. januarja 1942 so Nemci družino zaprli in izgnali na Bavarsko, oče Janez Tomažin je bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Begunjah.
4. Spominska plošča o posvetovanju pri Kocjanovih
Spominska plošča na Kocjanovi hiši v Bukovščici 15 je posvečena posvetovanju gorenjskega političnega in vojaškega vodstva za pripravo vstaje decembra 1941. Obeležje so odkrili leta 1985, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI JE IMEL V PRVIH DNEH DECEMBRA 1941 STANE ŽAGAR,
ČLAN CENTRALNEGA KOMITEJA KPS IN GLAVNEGA POVELJSTVA
SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET, POSVETOVANJE S PREDSTAVNIKI
GORENJSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA, NA KATEREM SO SPREJELI
SKLEP O ZAČETKU MNOŽIČNE VSTAJE NA GORENJSKEM.
ČLAN CENTRALNEGA KOMITEJA KPS IN GLAVNEGA POVELJSTVA
SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET, POSVETOVANJE S PREDSTAVNIKI
GORENJSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA, NA KATEREM SO SPREJELI
SKLEP O ZAČETKU MNOŽIČNE VSTAJE NA GORENJSKEM.
OBČINSKI KOMITE ZKS
ŠKOFJA LOKA 1985
ŠKOFJA LOKA 1985
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je v jeseni 1941 ocenilo, da so najbolj ugodni pogoji za nastanek osvobojenega ozemlja na Gorenjskem, izbojevali naj bi ga s splošno vstajo v Poljanski in Selški dolini, prek Jelovice pa naj bi povezovalo še bohinjski in jeseniški kot.
Gorenjsko politično in vojaško vodstvo se je pod vodstvom Staneta Žagarja sestalo v prvih dneh decembra 1941 pri Kocjanovih v Bukovščici in izdelalo natančnejši načrt za množično vstajo predvsem v Poljanski dolini, saj je bilo v tej dolini že dotlej zelo široko narodnoosvobodilno gibanje, OF pa je z diverzantskimi in sabotažnimi akcijami močno dvignila razpoloženje pri ljudeh.
V skladu z načrti, sprejetimi na posvetu, se je Cankarjev bataljon z Mohorja premaknil v Poljansko dolino, kar je bil v tej dolini znak za upor.
Gorenjsko politično in vojaško vodstvo se je pod vodstvom Staneta Žagarja sestalo v prvih dneh decembra 1941 pri Kocjanovih v Bukovščici in izdelalo natančnejši načrt za množično vstajo predvsem v Poljanski dolini, saj je bilo v tej dolini že dotlej zelo široko narodnoosvobodilno gibanje, OF pa je z diverzantskimi in sabotažnimi akcijami močno dvignila razpoloženje pri ljudeh.
V skladu z načrti, sprejetimi na posvetu, se je Cankarjev bataljon z Mohorja premaknil v Poljansko dolino, kar je bil v tej dolini znak za upor.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Društva Univerze za tretje življenjsko
obdobje Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem