s e l š k e l a j š e
1. Spominsko obeležje pri Strmolovcu
Spominsko obeležje Pod češpljami pri Strmolovcu je posvečeno borcu Prešernove brigade Danimirju Ažmanu - Črtomiru iz Kranja, ki je padel 3. avgusta 1943. Obeležje, ki leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše, so odkrili leta 1976.
Napis na obeležju:
Spominsko obeležje Pod češpljami pri Strmolovcu je posvečeno borcu Prešernove brigade Danimirju Ažmanu - Črtomiru iz Kranja, ki je padel 3. avgusta 1943. Obeležje, ki leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše, so odkrili leta 1976.
Napis na obeležju:
TU POČIVA
BOREC PREŠERNOVE BRIGADE
AŽMAN DANIMIR – ČRTOMIR
IZ KRANJA
ROJ. 3. III. 1921
PADEL V LAJŠAH 3. VIII. 1943
BOREC PREŠERNOVE BRIGADE
AŽMAN DANIMIR – ČRTOMIR
IZ KRANJA
ROJ. 3. III. 1921
PADEL V LAJŠAH 3. VIII. 1943
Pot prek Selških Lajš, Jamnika in Krope proti Radovljici so partizani uporabljali kot najugodnejši prehod med zgornjim delom Gorenjske in Primorsko že od leta 1942, okupator je zato ob tej poti postavljal pogoste zasede.
3. avgusta 1943 je pozno popoldne padla v nemško-domobransko zasedo nad cerkvijo v Lajšah in Lobnikarjevo hišo partizanska patrulja iz Krope. V zasedi je obležalo pet partizanov – med njimi tudi Danimir Ažman - Črtomir iz Kranja.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.
Podatki o drugih borcih, padlih 3. avgusta 1943 v zasedi v Selških Lajšahi:
Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943.
Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943.
Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942.
Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943.
3. avgusta 1943 je pozno popoldne padla v nemško-domobransko zasedo nad cerkvijo v Lajšah in Lobnikarjevo hišo partizanska patrulja iz Krope. V zasedi je obležalo pet partizanov – med njimi tudi Danimir Ažman - Črtomir iz Kranja.
Več...
Podatki o padlem borcu:
Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.
Podatki o drugih borcih, padlih 3. avgusta 1943 v zasedi v Selških Lajšahi:
Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943.
Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943.
Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942.
Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943.
2. Spominski kamen Na lazu
Spominski kamen Na lazu nad Selškimi Lajšami je posvečen sedemnajstim padlim borcem v tej okolici, stoji v križišču cest Kropa–Dražgoše–Selške Lajše, odkrili so ga leta 1962.
Napis na kamnu:
Spominski kamen Na lazu nad Selškimi Lajšami je posvečen sedemnajstim padlim borcem v tej okolici, stoji v križišču cest Kropa–Dražgoše–Selške Lajše, odkrili so ga leta 1962.
Napis na kamnu:
V TEJ OKOLICI JE PADLO
17 BORCEV PARTIZANOV
1942 – 1945
ŽIVITE SMELO
KAKOR MI SMO ZNALI,
KONČAJTE,
ČESAR NISMO DOKONČALI.
ZB SELCA
17 BORCEV PARTIZANOV
1942 – 1945
ŽIVITE SMELO
KAKOR MI SMO ZNALI,
KONČAJTE,
ČESAR NISMO DOKONČALI.
ZB SELCA
Pot nad Selškimi Lajšami, z Gorenjske na Primorsko, je bila med vojno zelo pomembna, toda nevarna. Mimo tedanje cerkve in sedanjega spominskega obeležja je v letih 1942–1945 vodila glavna transportna pot Gorenjskega vojnega področja iz Krope v Potok in naprej v Cerkno. Ker so Nemci in domobranci s pogostimi zasedami in hajkami skušali onemogočati to pomembno partizansko pot, so partizani leta 1944 minirali cerkev, ki je sovražniku služila kot opazovalnica.
Na ozemlju okrog Selških Lajš je v letih 1942–1945 padlo sedemnajst partizanov, skoraj vse so pobili domači izdajalci.
Več...
Podatki o znanih padlih:
Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.
Janko Bertoncelj, rojen 7. maja 1918 v Podblici, padel je 3. januarja 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami.
Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Cilka Odar, rojena 19. novembra 1919 na Brdu pri Radovljici, delavka, v partizane je vstopila 19. septembra 1944, padla je 19. aprila 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami.
Franc Papler, rojen 22. februarja 1925 v Spodnji Besnici, padel je 18. januarja 1945 nad Selškimi Lajšami.
Vladislav Pavlin, rojen 23. junija 1925 v Grgarju, kurir v terenski apoteki Sever, ustreljen je bil 3. januarja 1945 iz zvonika cerkve nad Selškimi Lajšami.
Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Vida Šinkovec, rojena 9. junija 1925 v Kranju, dijakinja, v partizane je vstopila leta 1943, padla je 19. aprila 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami.
Ivan Toporiš - Sine, rojen 2. maja 1923 v Brežicah, študent farmacije, upravnik terenske apoteke Sever, ustreljen je bil 3. januarja 1945 iz zvonika cerkve nad Selškimi Lajšami.
Neznani kurir terenske apoteke Sever, ustreljen je bil 3. januarja 1945 iz zvonika cerkve nad Selškimi Lajšami.
Na ozemlju okrog Selških Lajš je v letih 1942–1945 padlo sedemnajst partizanov, skoraj vse so pobili domači izdajalci.
Več...
Podatki o znanih padlih:
Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.
Janko Bertoncelj, rojen 7. maja 1918 v Podblici, padel je 3. januarja 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami.
Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Cilka Odar, rojena 19. novembra 1919 na Brdu pri Radovljici, delavka, v partizane je vstopila 19. septembra 1944, padla je 19. aprila 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami.
Franc Papler, rojen 22. februarja 1925 v Spodnji Besnici, padel je 18. januarja 1945 nad Selškimi Lajšami.
Vladislav Pavlin, rojen 23. junija 1925 v Grgarju, kurir v terenski apoteki Sever, ustreljen je bil 3. januarja 1945 iz zvonika cerkve nad Selškimi Lajšami.
Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah.
Vida Šinkovec, rojena 9. junija 1925 v Kranju, dijakinja, v partizane je vstopila leta 1943, padla je 19. aprila 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami.
Ivan Toporiš - Sine, rojen 2. maja 1923 v Brežicah, študent farmacije, upravnik terenske apoteke Sever, ustreljen je bil 3. januarja 1945 iz zvonika cerkve nad Selškimi Lajšami.
Neznani kurir terenske apoteke Sever, ustreljen je bil 3. januarja 1945 iz zvonika cerkve nad Selškimi Lajšami.
3. Spominsko znamenje pod Škripcovo skalo
Spominsko znamenje pod Škripcovo skalo je posvečeno padlima aktivistkama Vidi Šinkovec - Janini in Cilki Odar - Tatjani, ki sta padli 19. aprila 1945. Znamenje je postavljeno pod cesto Dražgoše–Jamnik, dostopno iz Dražgoš in Selc, odkrili so ga leta 1980.
Napis na znamenju:
Spominsko znamenje pod Škripcovo skalo je posvečeno padlima aktivistkama Vidi Šinkovec - Janini in Cilki Odar - Tatjani, ki sta padli 19. aprila 1945. Znamenje je postavljeno pod cesto Dražgoše–Jamnik, dostopno iz Dražgoš in Selc, odkrili so ga leta 1980.
Napis na znamenju:
ZA SVOBODO STA
ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE
19. APRILA 1945
ŠINKOVEC VIDA – JANINA
SEKRETAR SKOJA IN ČLAN
OKROŽ. KOMITEJA KPS
ODAR CILKA – TATJANA
SEKRETAR AFŽ IN
ČLAN OKROŽ. ODB. OF
OO ZZB NOV KRANJ
ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE
19. APRILA 1945
ŠINKOVEC VIDA – JANINA
SEKRETAR SKOJA IN ČLAN
OKROŽ. KOMITEJA KPS
ODAR CILKA – TATJANA
SEKRETAR AFŽ IN
ČLAN OKROŽ. ODB. OF
OO ZZB NOV KRANJ
Po končani spomladanski nemški ofenzivi leta 1945 so bili mnogi gorenjski borci in aktivisti poslani na Primorsko. Skupina kranjskih aktivistov, ki je bila 19. aprila 1945 namenjena prek Selških Lajš na Primorsko, je pri cerkvi nad vasjo padla v zasedo, v kateri sta padli aktivistki Cilka Odar in Tatjana Šinkovec, borcu Mavriciju Borcu pa se je posrečil umik.
Več...
Podatki o borkah, ki sta padli 19. aprila 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami:
Cilka Odar, rojena 19. novembra 1919 na Brdu pri Radovljici, delavka, v partizane je vstopila 19. septembra 1944.
Vida Šinkovec, rojena 9. junija 1925 v Kranju, dijakinja, v partizane je vstopila leta 1943.
Več...
Podatki o borkah, ki sta padli 19. aprila 1945 pri cerkvi nad Selškimi Lajšami:
Cilka Odar, rojena 19. novembra 1919 na Brdu pri Radovljici, delavka, v partizane je vstopila 19. septembra 1944.
Vida Šinkovec, rojena 9. junija 1925 v Kranju, dijakinja, v partizane je vstopila leta 1943.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem