m a r t i n j v r h
1. Spominska plošča pri Megušarju
Spominska plošča na Megušarjevi hiši je posvečena kurirski postaji G-3 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Megušarjevi hiši je posvečena kurirski postaji G-3 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve.
Napis na plošči:
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 3
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 3
KURIRJI IN
ZZB NOV
1980
Kurirsko postajo G-3 je ustanovil pokrajinski komite KPS za Gorenjsko v marcu 1943, da so tako skrajšali pot kurirjem na glavni liniji iz Dolomitov proti Jelovici. Stalno je bila povezana s kurirji iz Podlonka, Davče, Gabrške Gore in Sopotnice. Po prvi zemljanki v Megušnici so postavili lesene barake v gozdovih, na skritih in težko dostopnih mestih v Martinj Vrhu. Komandirji postaje so bili Ivan Kralj - Zvonko, Miloš Ravhekar - Miki, Štefan Demšar in Franc Bernard - Jurko. Na postaji je bilo največ dvanajst kurirjev.
2. Spominska plošča pri Posečniku
Spominska plošča na Posečnikovi hiši je posvečena ustanovitvi 5. bataljona 2. brigade Vojske državne varnosti. Ploščo so odkrili leta 1979, dostop je iz Železnikov.
Napis na plošči:
Spominska plošča na Posečnikovi hiši je posvečena ustanovitvi 5. bataljona 2. brigade Vojske državne varnosti. Ploščo so odkrili leta 1979, dostop je iz Železnikov.
Napis na plošči:
TUKAJ JE BIL 5. V. 1944
USTANOVLJEN 5. BATALJON
II. BRIGADE VOJSKE
DRŽAVNE VARNOSTI
MARTINJ VRH 5. MAJA 1979 ODBOR 5. BAT. VDV
USTANOVLJEN 5. BATALJON
II. BRIGADE VOJSKE
DRŽAVNE VARNOSTI
MARTINJ VRH 5. MAJA 1979 ODBOR 5. BAT. VDV
5. maja 1944 se je na kmetiji Posečnik v Martinj Vrhu zbral 5. bataljon 2. brigade Vojske državne varnosti. Sestavljali so ga borci bataljonov in skupin VOS z območij Moravč, Kamnika, Domžal, Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Bohinja, pozneje so se vanj vključevali tudi borci Kokrškega, Škofjeloškega in Jeseniško-Bohinjskega odreda ter Prešernove brigade. Bataljon so sestavljale štiri čete: 1. četa za območje desnega brega Save, Selške in Poljanske doline, 2. četa za območje Kamnika, Domžal in Moravč, 3. četa za območje Tržiča in Kranja ter 4. četa za območje Bohinja, Jesenic in Radovljice. Borci so izpolnjevali naloge OZNE in KPS pri zatiranju izdajalstva na Gorenjskem, uničevali in kaznovali so sodelavce gestapa in nemških okupacijskih oblasti. Z drznimi akcijami so veliko prispevali k razvoju in varnosti odborov OF in pri zavarovanju aktivistov partijskih, mladinskih in ženskih organizacij ter z uničevanjem nevarnih izdajalcev preprečevali hujše izgube in žrtve med pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem.
V času njegovega delovanja je bilo v bataljonu 286 borcev, komandant je bil Anton Dežman -Tonček, prvi politični komisar je bil Janez Kalan - Kosec, za njim pa Aleksander Gruden - Saša.
V času njegovega delovanja je bilo v bataljonu 286 borcev, komandant je bil Anton Dežman -Tonček, prvi politični komisar je bil Janez Kalan - Kosec, za njim pa Aleksander Gruden - Saša.
3. Spominska plošča na osnovni šoli
Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena Štefanu Lotriču, ustanovitelju pionirskega odreda »Ratitovec«. Ploščo so odkrili leta 1980, dostop do šole v Martinj Vrhu je z Jesenovca.
Napis na plošči:
Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena Štefanu Lotriču, ustanovitelju pionirskega odreda »Ratitovec«. Ploščo so odkrili leta 1980, dostop do šole v Martinj Vrhu je z Jesenovca.
Napis na plošči:
NA TEM MESTU JE DNE
4. APRILA 1945 PADEL
15. LETNI ŠTEFAN LOTRIČ
ORGANIZATOR
P. O. RATITOVEC
RK ZSMS
4. APRILA 1945 PADEL
15. LETNI ŠTEFAN LOTRIČ
ORGANIZATOR
P. O. RATITOVEC
RK ZSMS
Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Pionirji iz Železnikov in okolice so od začetka okupacije po svojih močeh pomagali pri raznih akcijah proti okupatorju, bili so obveščevalci, kurirji, zbirali so hrano in drug material za partizane, pogosto pa so celo sodelovali v vojaških akcijah.
Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu.
Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu.
4. Spominska plošča na osnovni šoli
Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena dvajsetim domačinom, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. Odkrili so jo leta 1981, dostop do šole v Martinj vrhu je z Jesenovca.
Napis na plošči:
Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena dvajsetim domačinom, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. Odkrili so jo leta 1981, dostop do šole v Martinj vrhu je z Jesenovca.
Napis na plošči:
Več...
Podatki o padlih domačinih:
Anton Benedičič, rojen 12. junija 1905 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil 18. marca 1945, umrl je 30. marca 1945 v zaporu v Škofji Loki.
Franc Benedičič, rojen 15. septembra 1894 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil novembra 1942, umrl je 4. februarja 1943 v Mauthausnu.
Franc Benedičič, rojen 17. aprila 1923 v Martinj Vrhu, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 11. februarja 1945 v Cerknem.
Štefan Benedičič, rojen 26. decembra 1907 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Franc Demšar, rojen 4. septembra 1909 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil maja 1944, umrl je 14. julija 1944 v Martinj Vrhu zaradi bolezni.
Franc Demšar, rojen 22. septembra 1922 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, ujet je bil 9. aprila 1943 in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.
Valentin Frelih, rojen 23. januarja 1923 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 1. aprila 1945 v Martinj Vrhu.
Anton Jelovčan, rojen 31. decembra 1871 v Zaprevalu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec v Stahovici 9. avgusta 1942.
Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.
Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26. junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči.
Milan Pintar, rojen 17. aprila 1924 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, padel je 28. avgusta 1943 v Velikih Laščah.
Frančiška Polak, rojena 3. decembra 1886 v Martinj Vrhu, gospodinja, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu.
Ivanka Polak, rojena 27. decembra 1927 v Martinj Vrhu, kmečka delavka, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu.
Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu.
Janko Štalc, rojen 24. marca 1921 v Martinj Vrhu, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 10. maja 1943, padel je 8. februarja 1944 v Cerknem.
Franc Trdina, rojen 14. oktobra 1910 v Martinj Vrhu, aretiran je bil avgusta 1942, umrl je 17. februarja 1943 v Mauthausnu.
Jožef Trdina, rojen 13. marca 1919 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. septembra 1943, padel je 27. aprila 1945 v Lokvah na Primorskem.
Tomaž Tušek, rojen 20. decembra 1869 v Martinj Vrhu, kmet, ubit je bil 21. oktobra 1943 na domu.
Anton Zupanc, rojen 8. decembra 1897 v Martinj Vrhu, kmet, ustreljen je bil 6. junija 1944 v Martinj Vrhu.
Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu.
Podatki o padlih domačinih:
Anton Benedičič, rojen 12. junija 1905 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil 18. marca 1945, umrl je 30. marca 1945 v zaporu v Škofji Loki.
Franc Benedičič, rojen 15. septembra 1894 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil novembra 1942, umrl je 4. februarja 1943 v Mauthausnu.
Franc Benedičič, rojen 17. aprila 1923 v Martinj Vrhu, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 11. februarja 1945 v Cerknem.
Štefan Benedičič, rojen 26. decembra 1907 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.
Franc Demšar, rojen 4. septembra 1909 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil maja 1944, umrl je 14. julija 1944 v Martinj Vrhu zaradi bolezni.
Franc Demšar, rojen 22. septembra 1922 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, ujet je bil 9. aprila 1943 in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.
Valentin Frelih, rojen 23. januarja 1923 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 1. aprila 1945 v Martinj Vrhu.
Anton Jelovčan, rojen 31. decembra 1871 v Zaprevalu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec v Stahovici 9. avgusta 1942.
Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.
Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26. junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči.
Milan Pintar, rojen 17. aprila 1924 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, padel je 28. avgusta 1943 v Velikih Laščah.
Frančiška Polak, rojena 3. decembra 1886 v Martinj Vrhu, gospodinja, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu.
Ivanka Polak, rojena 27. decembra 1927 v Martinj Vrhu, kmečka delavka, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu.
Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu.
Janko Štalc, rojen 24. marca 1921 v Martinj Vrhu, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 10. maja 1943, padel je 8. februarja 1944 v Cerknem.
Franc Trdina, rojen 14. oktobra 1910 v Martinj Vrhu, aretiran je bil avgusta 1942, umrl je 17. februarja 1943 v Mauthausnu.
Jožef Trdina, rojen 13. marca 1919 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. septembra 1943, padel je 27. aprila 1945 v Lokvah na Primorskem.
Tomaž Tušek, rojen 20. decembra 1869 v Martinj Vrhu, kmet, ubit je bil 21. oktobra 1943 na domu.
Anton Zupanc, rojen 8. decembra 1897 v Martinj Vrhu, kmet, ustreljen je bil 6. junija 1944 v Martinj Vrhu.
Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu.
5. Spominska plošča Na Puču
Spominska plošča na hiši Na Puču v Martinj Vrhu je posvečena ustanovitvi Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja septembra 1944. Obeležje so odkrili leta 1977, dostop do hiše Na Puču je od Zadnje Smoleve nad Železniki.
Napis na plošči:
Spominska plošča na hiši Na Puču v Martinj Vrhu je posvečena ustanovitvi Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja septembra 1944. Obeležje so odkrili leta 1977, dostop do hiše Na Puču je od Zadnje Smoleve nad Železniki.
Napis na plošči:
PO UKAZU GLAVNEGA ŠTABA NOV
IN POS JE BIL NA TEM MESTU
DNE 15. SEPTEMBRA 1944
USTANOVLJEN ŠKOFJELOŠKI ODRED.
PO UKAZU ŠTABA IX. KORPUSA NOV IN POS
JE BILO NA PUČU USTANOVLJENO SEPTEMBRA 1944
GORENJSKO VOJNOPODROČJE.
11.9.1977 ZB NOV MARTINJ VRH
IN POS JE BIL NA TEM MESTU
DNE 15. SEPTEMBRA 1944
USTANOVLJEN ŠKOFJELOŠKI ODRED.
PO UKAZU ŠTABA IX. KORPUSA NOV IN POS
JE BILO NA PUČU USTANOVLJENO SEPTEMBRA 1944
GORENJSKO VOJNOPODROČJE.
11.9.1977 ZB NOV MARTINJ VRH
Štab 9. korpusa je na povelje GŠ NOV in POS poleti 1944 iz Gorenjskega odreda, ki je v tem času narasel na devet bataljonov, ustanovil dva nova odreda – Škofjeloškega in Kokrškega. 11. septembra 1944 so se pri Pučarjevi kmetiji v Martinj Vrhu zbrale tiste enote Gorenjskega odreda, ki so tedaj delovale na desnem bregu Save: 1. in 2. minersko-sabotažna četa, 3. četa 2. bataljona ter 1. in 2. transportna četa; dodeljeni so bili še puškarska delavnica, tri relejne kurirske postaje ter obveščevalni center Blegoš. Odred je deloval samostojno, pogosto pa tudi v sestavu 31. divizije. Najhujše boje je odred bil v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 na območju Blegoša, Martinj Vrha in Rovta. 5. maja 1945 je varoval prvo slovensko vlado v Ajdovščini. Odred je bil med prebivalstvom zelo priljubljen, saj jim je nudil zaščito in med njimi širil politično in kulturno dejavnost. Prvi komandant odreda je bil Ivan Javor - Igor, za njim pa Oto Vrhunec - Blaž, politični komisar je bil ves čas Tone Volčič - Sašo.
Štab 9. korpusa je 4. septembra 1944 ustanovil Gorenjsko vojno področje, njegovo operativno območje je obsegalo vso Gorenjsko razen Kamniškega okrožja. Njegova naloga je bila, da razvije na svojem ozemlju učinkovito zaledno oblast, organizira mobilizacijo Gorenjcev v partizansko vojsko, zbira hrano in vojaško opremo, organizira delavnice, etapne kuhinje in sanitetno službo, skrbi za splošni red v zaledju in obveščevalno službo, organizira komande mest in partizanske straže. Komandant GVP je bil Albin Drolc - Krtina, prvi politični komisar je bil Lojze Bergant - Gorenjc, za njim pa Janko Urbanc - Olga.
Štab 9. korpusa je 4. septembra 1944 ustanovil Gorenjsko vojno področje, njegovo operativno območje je obsegalo vso Gorenjsko razen Kamniškega okrožja. Njegova naloga je bila, da razvije na svojem ozemlju učinkovito zaledno oblast, organizira mobilizacijo Gorenjcev v partizansko vojsko, zbira hrano in vojaško opremo, organizira delavnice, etapne kuhinje in sanitetno službo, skrbi za splošni red v zaledju in obveščevalno službo, organizira komande mest in partizanske straže. Komandant GVP je bil Albin Drolc - Krtina, prvi politični komisar je bil Lojze Bergant - Gorenjc, za njim pa Janko Urbanc - Olga.
6. Spominska plošča pri Podpučniku
Spominska plošča na hiši pri Podpučniku v Martinj Vrhu je posvečena prvi skojevski konferenci na Gorenjskem, ki je potekala v tej hiši 26. aprila 1944. Odkrita je bila leta 1953, dostop do Podpučnikove hiše je z Jesenovca po dolini Zadnje Smoleve.
Napis na plošči:
Spominska plošča na hiši pri Podpučniku v Martinj Vrhu je posvečena prvi skojevski konferenci na Gorenjskem, ki je potekala v tej hiši 26. aprila 1944. Odkrita je bila leta 1953, dostop do Podpučnikove hiše je z Jesenovca po dolini Zadnje Smoleve.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI SE JE DNE
26. APRILA 1943 LETA, VRŠILA
I. POKRAJINSKA SKOJ-EVSKA
KONFERENCA ZA GORENJSKO.
Martinj vrh 26. 4. 1953
OK LMS KRANJ
26. APRILA 1943 LETA, VRŠILA
I. POKRAJINSKA SKOJ-EVSKA
KONFERENCA ZA GORENJSKO.
Martinj vrh 26. 4. 1953
OK LMS KRANJ
Škofjeloško okrožje je imelo najmočnejšo organizacijo SKOJ in Zveze slovenske mladine na Gorenjskem. Tu se je mladina povezovala predvsem pri zbiranju orožja in municije, sanitetnega materiala, v trosilnih in sabotažnih akcijah, v mobilizaciji mladine, pri raznašanju literature, pri obveščevalni in kurirski službi, itd. 1. aprila 1943 je bilo formirano pokrajinsko poverjeništvo SKOJ za Gorenjsko, ki je bilo skoraj ves čas vojne na loškem ozemlju.
26. aprila 1944 (ne leta 1943, kot piše na plošči) so se zbrali na mladinskem zborovanju skojevci in mladina škofjeloškega okrožja (ne iz pokrajine) pri Podpučniku v Martinj Vrhu.
26. aprila 1944 (ne leta 1943, kot piše na plošči) so se zbrali na mladinskem zborovanju skojevci in mladina škofjeloškega okrožja (ne iz pokrajine) pri Podpučniku v Martinj Vrhu.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem