D A V Č A
1. Spominski kamen na Pstini
Spominski kamen na Pstini blizu Podmejačeve domačije je posvečen ustreljenemu partizanu in dvema domačinoma. Dostop do obeležja po dolini Davče do Podmejačeve domačije.
Napis na kamnu:
Spominski kamen na Pstini blizu Podmejačeve domačije je posvečen ustreljenemu partizanu in dvema domačinoma. Dostop do obeležja po dolini Davče do Podmejačeve domačije.
Napis na kamnu:
NA TEM MESTU SO NEMCI IN
BELOGARDISTI 9. 4. 1945 USTRELILI
GOLJA FRANCA * 1926 V DAVČI
KURIR RELEJNE POSTAJE 11– G
FRELIH FRANCA *1893
PREZELJ ALOJZA *1907
SLAVA JIM!
BELOGARDISTI 9. 4. 1945 USTRELILI
GOLJA FRANCA * 1926 V DAVČI
KURIR RELEJNE POSTAJE 11– G
FRELIH FRANCA *1893
PREZELJ ALOJZA *1907
SLAVA JIM!
Nemški orožniki iz postojanke v Sorici in domobranci so 9. aprila 1945 pri Dolinarju v Dolini zajeli kurirja relejne postaje G-11 Franca Goljo in aretirali domačega sina Alojza Prezlja. Ob vračanju v dolino Davče so prestregli še davškega cerkovnika in kovača Franca Freliha. Vse tri so odpeljali mimo Podmejača na Pstino, kjer so jih ustrelili.
Več...
Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran 9. aprila 1945 in ustreljen na Pstini v Davči.
Franc Golja, rojen 1. januarja 1926 v Davči, kovaški pomočnik, v partizane vstopil leta 1944, ustreljen na Pstini v Davči.
Alojz Prezelj, rojen 31. julija 1907 v Davči, kmečki delavec, v partizane vstopil 15. junija 1944, zaradi slabega zdravja se je vrnil domov, aretiran 9. aprila 1945, ustreljen na Pstini v Davči.
Več...
Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran 9. aprila 1945 in ustreljen na Pstini v Davči.
Franc Golja, rojen 1. januarja 1926 v Davči, kovaški pomočnik, v partizane vstopil leta 1944, ustreljen na Pstini v Davči.
Alojz Prezelj, rojen 31. julija 1907 v Davči, kmečki delavec, v partizane vstopil 15. junija 1944, zaradi slabega zdravja se je vrnil domov, aretiran 9. aprila 1945, ustreljen na Pstini v Davči.
2. Leseno znamenje za Kovačem
Leseno znamenje za Kovačem v Davči je posvečeno padlemu namestniku komandirja 1. čete 1. bataljona Prešernove brigade, Miru Rozmanu - Zrinjskemu, ki je padel na tem mestu 7. oktobra 1943. Obeležje, ki stoji v bližini gostilne Prʹ Jemcu v Davči, so postavili svojci leta 1983.
Napis na znamenju:
Leseno znamenje za Kovačem v Davči je posvečeno padlemu namestniku komandirja 1. čete 1. bataljona Prešernove brigade, Miru Rozmanu - Zrinjskemu, ki je padel na tem mestu 7. oktobra 1943. Obeležje, ki stoji v bližini gostilne Prʹ Jemcu v Davči, so postavili svojci leta 1983.
Napis na znamenju:
TUKAJ JE ŽRTVOVAL ŽIVLJENJE
MIRO ROZMAN – ZRINSKI 7. 10. 43.
NAM. KOMANDANTA I. ČETE
»PREŠERNOVE BRIGADE«
MIRO ROZMAN – ZRINSKI 7. 10. 43.
NAM. KOMANDANTA I. ČETE
»PREŠERNOVE BRIGADE«
Prešernova brigada je 7. oktobra 1943 ob zori napadla nemško posadko obmejnih stražarjev in orožnikov v župnišču v Davči. Posadki so prišli na pomoč orožniki iz Sorice in Železnikov, a so jih prešernovci prisilili k umiku. Umaknila se je tudi Prešernova brigada, ob umiku je padel Mirko Rozman - Zrinjski, namestnik kamandirja 1. čete 1. bataljona, doma iz Bohinjske Bistrice.
3. Osrednji spomenik na pokopališču
Osrednji spomenik na pokopališču v Davči je posvečen vsem borcem, ki so padli v Davči, in žrtvam fašističnega nasilja. Relief na spomeniku je izdelal akademski kipar France Rotar iz Medvod.
Napis na spomeniku:
Osrednji spomenik na pokopališču v Davči je posvečen vsem borcem, ki so padli v Davči, in žrtvam fašističnega nasilja. Relief na spomeniku je izdelal akademski kipar France Rotar iz Medvod.
Napis na spomeniku:
1941 1945
ČAST JUNAKOM, KI TU SPIJO
MED VRHOVI IN GOZDOVI
BRATJE V BOJU, BRATJE V SMRTI
KOT ISTE MATERE SINOVI.
ČAST JUNAKOM, KI TU SPIJO
MED VRHOVI IN GOZDOVI
BRATJE V BOJU, BRATJE V SMRTI
KOT ISTE MATERE SINOVI.
Razprostranjena vas Davča je bila vsa vojna leta prava partizanska trdnjava in večinoma osvobojeno ozemlje, vaščani so vseskozi sodelovali s partizani, ki so v varnih domačijah in bunkerjih vedno našli mirno zatočišče. Tu so delovale enote Gorenjskega vojnega področja, številne partijsko-politične ustanove, tehnike in tiskarne, bolnišnica, cela vrsta partizanskih delavnic, kurirskih postaj ipd. 12. julija 1943 je bila v Davči ustanovljena Gorenjska, pozneje imenovana Prešernova brigada. Nemci in domači izdajalci so se Davči upali približati le v največjih hajkah in ofenzivah, največ zločinov so tu izvršili v zadnjih mesecih vojne. V Davči je okupator pobil 53 borcev, od tega 21 domačinov in 32 nepoznanih borcev, predvsem iz vrst Prešernove, Kosovelove, Gradnikove brigade, Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda.
4. Spominska plošča na pročelju osnovne šole
Spominska plošča na pročelju osnovne šole v Davči je posvečena 30 domačinom, ki so dali življenje za svobodo. Šola se nahaja v središču vasi, blizu gostilne Prʹ Jemcu. Obeležje so odkrili leta 1953.
Napis na plošči:
Spominska plošča na pročelju osnovne šole v Davči je posvečena 30 domačinom, ki so dali življenje za svobodo. Šola se nahaja v središču vasi, blizu gostilne Prʹ Jemcu. Obeležje so odkrili leta 1953.
Napis na plošči:
PADLIM NOV DAVČA
1941 1945
HUDOLIN JOŽE
AMBROŽIČ PETER HUDOLIN STANKO PREZELJ ALOJZ
BEVK FRANC JENSTRLE FRANC PREZELJ ALOJZ
BEVK GABRIJEL JENSTRLE ŠTEFAN PREZELJ FRANC
BEVK PETER MOHORIČ JOŽE PREZELJ JANKO
BIČEK ŠTEFAN PETERNELJ CIRIL PREZELJ JERNEJ
FRELIH FRANC PETERNELJ FRANC PREZELJ PETER
FRELIH LUDVIK PETERNELJ JANEZ ŠUBIC FRANC
FRELIH LUDVIK PETERNELJ JANEZ ŠUBIC JANEZ
FRELIH PETER PETERNELJ PETER TUŠEK JOŽE
GOLJA FRANC SLAVA JIM VALENTINČIČ JANEZ
1941 1945
HUDOLIN JOŽE
AMBROŽIČ PETER HUDOLIN STANKO PREZELJ ALOJZ
BEVK FRANC JENSTRLE FRANC PREZELJ ALOJZ
BEVK GABRIJEL JENSTRLE ŠTEFAN PREZELJ FRANC
BEVK PETER MOHORIČ JOŽE PREZELJ JANKO
BIČEK ŠTEFAN PETERNELJ CIRIL PREZELJ JERNEJ
FRELIH FRANC PETERNELJ FRANC PREZELJ PETER
FRELIH LUDVIK PETERNELJ JANEZ ŠUBIC FRANC
FRELIH LUDVIK PETERNELJ JANEZ ŠUBIC JANEZ
FRELIH PETER PETERNELJ PETER TUŠEK JOŽE
GOLJA FRANC SLAVA JIM VALENTINČIČ JANEZ
Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem.
Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem.
Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku.
Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 v Žirovskem Vrhu.
Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v Žirovskem Vrhu avgusta 1943.
Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči.
Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu.
Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Peter Peternelj, rojen 19. junija 1907 v Davči, kmet, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči.
Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 v Žirovskem Vrhu.
Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu.
Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah.
Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 v Žirovskem Vrhu.
Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem.
Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.
Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku.
Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 v Žirovskem Vrhu.
Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.
Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu.
Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v Žirovskem Vrhu avgusta 1943.
Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči.
Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu.
Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Peter Peternelj, rojen 19. junija 1907 v Davči, kmet, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči.
Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana.
Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 v Žirovskem Vrhu.
Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu.
Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah.
Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.
Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 v Žirovskem Vrhu.
Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.
5. Spominsko znamenje pri zaselku Zaprvič
Spominsko znamenje v obliki kapelice pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečeno 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945, postavljeno je pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1950. V spomin na te žrtve stoji 50 m naprej novejši spomenik.
Napis na plošči:
Spominsko znamenje v obliki kapelice pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečeno 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945, postavljeno je pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1950. V spomin na te žrtve stoji 50 m naprej novejši spomenik.
Napis na plošči:
V SPOMIN
NA 29 MUČENCEV,
KI SO BILI
NA TEM KRAJU
24. 3. 1945
USTRELJENI
NA 29 MUČENCEV,
KI SO BILI
NA TEM KRAJU
24. 3. 1945
USTRELJENI
V spomladanski ofenzivi leta 1945 so okupatorji in domači izdajalci vseh narodnosti od 19. do 24. marca prečesali območje Selške doline, Davče in Cerkljanskega ter zajeli več borcev 9. korpusa, ki so se znašli v obroču na pobočjih Porezna. 24. marca je padlo 32 borcev, 36 je bilo ranjenih in 183 zajetih, od teh je bilo 145 po zaslišanju in mučenju ustreljenih, 38 so jih zaprli v novogoriške zapore. Tega dne so okupatorji zajeli še 41 partizanov, ki so se posamič prebijali iz sovražnikovega obroča, 10 so jih ustrelili v Gorjah nad Cerknim, 29 so jih ustrelili v Zaprviču, dva pa so izpustili.
6. Spominsko znamenje pri zaselku Zaprvič
Spomenik pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečen 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945. Postavljen je bil pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1973. V spomin na te žrtve stoji 50 m višje spomensko znamenje v obliki kapelice.
Napis na spomeniku:
Spomenik pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečen 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945. Postavljen je bil pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1973. V spomin na te žrtve stoji 50 m višje spomensko znamenje v obliki kapelice.
Napis na spomeniku:
NA TEM MESTU SO
25. 3. 1945 NEMCI IN
BELOGARDISTI USTRELILI
29 BORCEV NOV
SLAVA JIM
25. 3. 1945 NEMCI IN
BELOGARDISTI USTRELILI
29 BORCEV NOV
SLAVA JIM
V zadnji sovražnikovi ofenzivi je na pobočjih Porezna 24. marca 1945 padlo 32 borcev, 36 je bilo ranjenih in 183 zajetih, od teh je bilo 145 po zaslišanju in mučenju ustreljenih, 38 so jih zaprli v novogoriške zapore. Tega dne so okupatorji zajeli še 41 partizanov, ki so se posamič prebijali iz sovražnikovega obroča, 10 so jih ustrelili v Gorjah nad Cerknim, 29 v Zaprviču, dva pa so izpustili.
7. Spominska plošča na Žbontu
Spominska plošča na hiši na Žbontu je posvečena delovanju političnih organov v tej hiši v času od novembra 1944 do marca 1945, odkrito je bilo leta 1984. Dostop od davškega mostu na Zalem Logu.
Napis na plošči:
V TEJ HIŠI SO DELOVALI OD NOVEMBRA
1944 DO 19. MARCA 1945 FORUMI IN
ORGANI OKROŽJA ŠKOFJA LOKA: KPS, OF,
SKOJ, ZSM, SPZŽ IN GOSPODARSKA
KOMISIJA.
V OFENZIVI MARCA 1945 JE SOVRAŽNIK
DOMAČIJO POŽGAL IN USTRELILI
GOSPODARJA RANT ANTONA.
1944 DO 19. MARCA 1945 FORUMI IN
ORGANI OKROŽJA ŠKOFJA LOKA: KPS, OF,
SKOJ, ZSM, SPZŽ IN GOSPODARSKA
KOMISIJA.
V OFENZIVI MARCA 1945 JE SOVRAŽNIK
DOMAČIJO POŽGAL IN USTRELILI
GOSPODARJA RANT ANTONA.
OKROŽNI ODBOR
AKTIVISTOV OF
1984
AKTIVISTOV OF
1984
V Škofjeloškem okrožju, ustanovljenem jeseni 1942, se je ves čas čutilo, da je na tem območju prisotno osrednje politično vodstvo Gorenjske, saj so vsi pokrajinski politični forumi imeli od decembra 1942 do osvoboditve svoje sedeže na Loškem. Zato so se tudi vse politične naloge pričele uresničevati najprej v tem okrožju. Na Žbontu v Davči so od novembra 1944 do 19. marca 1945 imeli svoj sedež forumi in organi okrožja Škofja Loka: KPS, OF, SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), ZSM (Zveza slovenske mladine), SPZŽ (Slovenska protifašistična zveza žena) in gospodarska komisija.
V zadnji sovražnikovi ofenzivi je sovražnik 23. marca hišo požgal in 28. marca 1945 v Spodnji Davči ustrelil gospodarja Antona Ranta.
Več:
Zaradi slabega političnega stanja na terenu je gorenjsko vojaško in politično vodstvo konec poletja in jeseni 1942 iz Poljanskega bataljona poslalo na teren posamezne borce z nalogo, da organizirajo in oživijo politično delo ter na novo vzpostavijo vso organizacijo KP in OF. Že oktobra 1942 je bilo ustanovljeno samostojno Škofjeloško okrožje, sestavljeno iz petih, leta 1943 pa iz šestih rajonov. Prvi sekretar okrožnega komiteja KPS je postal Maks Krmelj - Matija.
Razvoj odborov OF in drugih množičnih organizacij je bil v letu 1943 silovit, poleti je bilo samo v rajonu Škofja Loka 38 vaških in 6 tovarniških narodnoosvobodilnih odborov (NOO). Okrepila se je tudi partijska organizacija, saj je štela 78 članov. Poljanski rajon je imel 27 vaških in 1 trški NOO ter 46 članov partije. Rajon Selca je imel 27 vaških in 1 trški NOO ter 19 članov partije. Ustanovljeni so bili tudi rajonski odbori OF in komiteji KP.
Konec oktobra 1944 sta bila iz šestih rajonov okrožja Škofja Loka osnovana dva okraja (Škofja Loka - Medvode in Poljane - Selca), okrožje se je v drugi polovici maja 1945 preimenovalo v okraj Škofja Loka.
V Škofjeloškem okrožju so se zaradi prisotnosti pokrajinskega vojaškega in političnega vodstva najhitreje izvajale politične naloge, že leta 1943 so ustanovili okrožne in rajonske komiteje SKOJ, ZSM, SPŽZ in gospodarske komisije.
Od novembra 1944 do marca 1945 so okrožni forumi in komiteji imeli svoj sedež na Žbontu v Davči.
Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca 1945 požgali, njega pa 28. marca v Spodnji Davči iz zasede ustrelili.
V zadnji sovražnikovi ofenzivi je sovražnik 23. marca hišo požgal in 28. marca 1945 v Spodnji Davči ustrelil gospodarja Antona Ranta.
Več:
Zaradi slabega političnega stanja na terenu je gorenjsko vojaško in politično vodstvo konec poletja in jeseni 1942 iz Poljanskega bataljona poslalo na teren posamezne borce z nalogo, da organizirajo in oživijo politično delo ter na novo vzpostavijo vso organizacijo KP in OF. Že oktobra 1942 je bilo ustanovljeno samostojno Škofjeloško okrožje, sestavljeno iz petih, leta 1943 pa iz šestih rajonov. Prvi sekretar okrožnega komiteja KPS je postal Maks Krmelj - Matija.
Razvoj odborov OF in drugih množičnih organizacij je bil v letu 1943 silovit, poleti je bilo samo v rajonu Škofja Loka 38 vaških in 6 tovarniških narodnoosvobodilnih odborov (NOO). Okrepila se je tudi partijska organizacija, saj je štela 78 članov. Poljanski rajon je imel 27 vaških in 1 trški NOO ter 46 članov partije. Rajon Selca je imel 27 vaških in 1 trški NOO ter 19 članov partije. Ustanovljeni so bili tudi rajonski odbori OF in komiteji KP.
Konec oktobra 1944 sta bila iz šestih rajonov okrožja Škofja Loka osnovana dva okraja (Škofja Loka - Medvode in Poljane - Selca), okrožje se je v drugi polovici maja 1945 preimenovalo v okraj Škofja Loka.
V Škofjeloškem okrožju so se zaradi prisotnosti pokrajinskega vojaškega in političnega vodstva najhitreje izvajale politične naloge, že leta 1943 so ustanovili okrožne in rajonske komiteje SKOJ, ZSM, SPŽZ in gospodarske komisije.
Od novembra 1944 do marca 1945 so okrožni forumi in komiteji imeli svoj sedež na Žbontu v Davči.
Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca 1945 požgali, njega pa 28. marca v Spodnji Davči iz zasede ustrelili.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem