r o v t v s e l š k i d o l i n i
1. Spominska plošča ob vojaški cesti
Spominska plošča ob vojaški cesti Škofja Loka–Blegoš je posvečena spopadu Cankarjevega bataljona z nemškimi policisti 12. decembra 1941. Prvo obeležje je bilo odkrito leta 1951, kasneje pa je bila nova plošča pritrjena na bližnjo skalo; dostop je iz Zaprevala, Rovta in od Sv. Lenarta.
Napis na plošči:
Spominska plošča ob vojaški cesti Škofja Loka–Blegoš je posvečena spopadu Cankarjevega bataljona z nemškimi policisti 12. decembra 1941. Prvo obeležje je bilo odkrito leta 1951, kasneje pa je bila nova plošča pritrjena na bližnjo skalo; dostop je iz Zaprevala, Rovta in od Sv. Lenarta.
Napis na plošči:
12. DECEMBRA 1941 LETA JE
CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM
KOMANDANTA JOŽETA GREGORČIČA IN
KOMISARJA ŽAGARJA STANETA
NAPADEL IN UNIČIL NA TEM MESTU
NEMŠKO POLICIJSKO KOLONO.
TA POMEMBNA ZMAGA JE BILA UVOD V
GORENJSKO DECEMBERSKO USTAJO
CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM
KOMANDANTA JOŽETA GREGORČIČA IN
KOMISARJA ŽAGARJA STANETA
NAPADEL IN UNIČIL NA TEM MESTU
NEMŠKO POLICIJSKO KOLONO.
TA POMEMBNA ZMAGA JE BILA UVOD V
GORENJSKO DECEMBERSKO USTAJO
Gorenjsko vojaško in politično vodstvo je decembra 1941 poslalo Cankarjev bataljon iz Selške v Poljansko dolino, da bi tam dvignilo ljudsko vstajo proti okupatorju. Ponoči 11. decembra 1941 so prispeli v vas Rovt in se nastanili na Debeljakovi kmetiji. Naslednje jutro so stražarji opazili dvainpetdeset nemških policistov, ki so prihajali iz Poljanske doline prek Zaprevala v raztegnjeni koloni. Komandant bataljona Jože Gregorčič in komandir Jelovške čete sta borce razporedila v zasedo nad vojaško cesto pri Groselnu, v kateri se je znašla vsa nemška kolona. V spopadu je padlo 46 nemških policistov 181. rezervnega policijskega bataljona, štirje so bili hudo ranjeni. Cankarjevci so zasegli veliko količino orožja in vojaške opreme. Partizani so imeli dva mrtva in enega hudo ranjenega, ki je kasneje na zdravljenju v Martinj Vrhu umrl.
Več...
Podatki o padlih borcih:
Jože Saksida, rojen leta 1914 v Dornberku pri Novi Gorici, zidar, v partizane je vstopil julija 1941 na Jelovici, padel je 12. decembra 1941 v Rovtu.
Jože Bizjak, rojen leta 1917 v Begunjah na Gorenjskem, mizar, v partizane je vstopil julija 1941 na Jelovici, padel je 12. decembra 1941 v Rovtu.
Jaka Šalamon, rojen 18. aprila 1910 v Lukavcih pri Ljutomeru, tovarniški delavec, v partizane je vstopil julija 1941 na Jelovici, v Rovtu je bil 12. decembra hudo ranjen, umrl je okoli 25. decembra 1941 na zdravljenju v Martinj Vrhu.
Več...
Podatki o padlih borcih:
Jože Saksida, rojen leta 1914 v Dornberku pri Novi Gorici, zidar, v partizane je vstopil julija 1941 na Jelovici, padel je 12. decembra 1941 v Rovtu.
Jože Bizjak, rojen leta 1917 v Begunjah na Gorenjskem, mizar, v partizane je vstopil julija 1941 na Jelovici, padel je 12. decembra 1941 v Rovtu.
Jaka Šalamon, rojen 18. aprila 1910 v Lukavcih pri Ljutomeru, tovarniški delavec, v partizane je vstopil julija 1941 na Jelovici, v Rovtu je bil 12. decembra hudo ranjen, umrl je okoli 25. decembra 1941 na zdravljenju v Martinj Vrhu.
2. Spomenik preboju Škofjeloškega odreda
Spomenik nad Rovtom je posvečen preboju Škofjeloškega odreda in brigade Gramsci marca 1945 iz nemškega obroča. Obeležje v bližini Debeljakove hiše so odkrili leta 1972 in ga kasneje dopolnili z italijansko ploščo. Verzi na plošči so iz pesniške zapuščine komandanta Škofjeloškega odreda Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja.
Napis na spomeniku:
Spomenik nad Rovtom je posvečen preboju Škofjeloškega odreda in brigade Gramsci marca 1945 iz nemškega obroča. Obeležje v bližini Debeljakove hiše so odkrili leta 1972 in ga kasneje dopolnili z italijansko ploščo. Verzi na plošči so iz pesniške zapuščine komandanta Škofjeloškega odreda Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja.
Napis na spomeniku:
ŠKOFJELOŠKEMU
ODREDU
ZA NAS NI
REKA PREŠIROKA,
ZA NAS NI
STENA PREVISOKA
MI, KI UPRLI SMO SE
ZLU PEKLA
NAŠLI SMO POT
TUDI IZ NJEGA
VRHUNC OTO – BLAŽ
ODREDU
ZA NAS NI
REKA PREŠIROKA,
ZA NAS NI
STENA PREVISOKA
MI, KI UPRLI SMO SE
ZLU PEKLA
NAŠLI SMO POT
TUDI IZ NJEGA
VRHUNC OTO – BLAŽ
S pomočjo izdajalskih enot so Nemci 19. marca 1945 začeli zadnjo ofenzivo proti enotam 9. korpusa. Štab 9. korpusa je naložil Škofjeloškemu odredu, da brani položaje na črti Leskovica–Blegoš–Martinj Vrh in prepreči vdor sovražnika iz Poljanske doline v Cerkljansko kotlino. Nalogo so uspešno opravljali do 22. marca, nato so dobili navodilo, da se z ostalimi enotami lahko iz že sklenjenega nemškega obroča umaknejo. Večini enot je preboj v Selško dolino uspel, iz obroča pa se ni uspelo prebiti 2. bataljonu Škofjeloškega odreda, Zaščitnemu bataljonu Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko in Inženirskemu bataljonu. Borci teh enot so se iz obroča začeli prebijati posamično in imeli pri tem velike izgube. Škofjeloški odred je imel dvajset padlih.
Avtor zapisa: Franc Podnar
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Fotografije: člani Univerze za tretje življenjsko obdobje
pri DU Škofja Loka in člani ZB NOB Škofja Loka
Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem